Slaba izbira kadra 
lahko veliko stane

V Ljubljani je v sredo potekal že 14. Karierni sejem Moje delo, ki ga je organiziral naš največji zaposlitveni portal mojedelo.com. Sejma se je po ocenah udeležilo od 12.000 do 15.000 ljudi, prijavljenih je bilo več kot 60 razstavljavcev, organizirana so bila predavanja in delavnice. Kakor pravijo organizatorji, gre za največji dogodek, kjer lahko brezposelni dobijo službo, kjer lahko tisti, ki so že zaposleni, najdejo drugo kariero in kjer lahko mladi, ki še ne iščejo službe, vidijo, kje jo je vredno iskati. Zoran Savin pozna internet z različnih strani, saj je delal kot direktor spletnih izdaj več slovenskih medijev, se ukvarjal z oglaševanjem in trženjem, zadnjih nekaj let pa je direktor portala mojedelo.com oziroma podjetja Styria digital marketplaces.

Po katerem principu deluje portal mojedelo.com?

Mojedelo.com deluje po principu povezovanja delodajalcev in delojemalcev. Ves proces zaposlovanja se v zadnjih letih seli iz tiska in televizije na splet, ker je celoten postopek veliko lažji. Na zavodu za zaposlovanje, s katerim dobro sodelujemo, se bolj ukvarjajo s poklici z nižjo izobrazbo, predvsem pa imajo veliko ljudi, ki prav ta trenutek iščejo službo. Mi pa imamo v svojih bazah od 60 do 65 odstotkov ljudi, ki že imajo službo. Če podjetja iščejo kadre z višjo izobrazbo in izkušnjami, se oglasijo pri nas.

Koliko iskalcev in ponudnikov uporablja vaše storitve?

Od 250.000 do 300.000 ljudi vsak teden po elektronski pošti dobi ponudbe. To so lahko že zaposleni ali še nezaposleni ljudje. Imamo tudi takšne, ki nas le obiskujejo, imamo pa tudi ljudi, ki zelo resno iščejo službo. Teh, ki imajo v naši bazi tudi CV-je (življenjepise), je okoli 70.000. Postopek zaposlovanja je kar težaven, še posebno če se na eno delovno mesto prijavi tisoč ljudi. Mi imamo orodja, kako iz teh tisoč izluščiti tistih deset ali pet, ki bodo prišli v ožji izbor.

Ponudniki dela oddajo plačan oglas. Kaj pa iskalci zaposlitve?

Ne. Iskalci se (brezplačno) registrirajo predvsem zato, da vemo, kdo se je prijavil za katero službo. Dobro je, seveda, če objavijo tudi svoj CV; mnogi imajo pri nas tudi elektronski CV, tako da se lahko na delovno mesto prijavijo z le enim klikom. Imamo tudi nekakšen test kompatibilnosti, ki je še v povojih, a obema stranema damo vedeti, kolikšna je kompatibilnost med njima.

Kaj svetujete iskalcem dela?

Imamo nasvete, ki jih tudi pošiljamo po elektronski pošti, ker se nam zdi, da je to eden od načinov, kako približati delojemalce in delodajalce. Kakšna polovica ljudi še vedno ne izpolni osnovnih stvari, kot so CV, slika, izpostavljene odlike. To je prvi korak. Izobražujemo jih tudi, kako napisati učinkovit CV, kako se pripraviti na prvi intervju, spodbujamo, naj se pozanimajo o določenem podjetju. To ni lahka pot. Človek se pripravlja, pošilja prošnje – in če v treh mesecih dobi odgovor, je lahko srečen –, gre na prvi razgovor, nato na drugega, se pogovarja o pogodbi. V manj kot devetih mesecih je vse to skoraj nemogoče izvesti. In že teh osnov marsikdo ne obvlada. A gre za življenjsko odločitev.

Prvi vtis je zelo pomemben. Kako nastopiti na intervjuju?

Jaz svetujem tako: na prvem intervjuju se je bolje držati malce nazaj. To pomeni, da samozavestno sediš in večinoma poslušaš. Zakaj? Gre za dva trika. Eden je ta, da podjetje nastopa s pozicije močnejšega, ti pa tako pokažeš nekaj spoštovanja. Drugi, bolj premeten, pa je ta, da lahko vse, kar ti povejo v teh prvih dvajsetih minutah, uporabiš proti njim. Veliko delodajalcev rado govori o sebi in o podjetju, zato lahko, denimo, njihove besede, da iščejo ljudi, ki se smejijo, uporabiš tako, da se malo nasmehneš. Uporabiš to, kar izveš. Obstaja pa še tretji element. Marsikdo ne želi, da je nekdo že na prvem razgovoru agresiven, saj gre za konfrontacijo. In tega ne želiš. A ta pozicija se mora pozneje spremeniti: že proti koncu prvega razgovora moraš od sebe dati kar nekaj koristnih informacij, na podlagi katerih si te bodo zapomnili.

Na drugem razgovoru pa je situacija obratna: zdaj si ti na vrsti, da zasiješ. Tukaj se začneš na polno prodajati – to se tudi pričakuje od tebe. Če ima podjetje v ožjem izboru tri ali štiri kandidate, je zmagovalec tisti, ki je boljši »prodajalec«. Torej: začneš s poslušanjem in sčasoma prehajaš v precej aktivnejšo vlogo.

Kaj delodajalci iščejo pri človeku?

Veliko gledajo na osebo. Ko govorimo o mladih ljudeh, veliko podjetij išče predvsem delovne navade, odnos do življenja. Diplomant iz šolskega sistema ne pride z nekim ogromnim uporabnim znanjem in nima izkušenj: pri njem delodajalci iščejo predvsem neke vrednote, ki so mu jih predali starši, kot so delavnost, učljivost. Pri drugih pa želijo videti željo, da res hočejo delati pri njih. Recimo, da imaš dva kandidata, od katerih je eden izjemen zgodovinar, drugi pa ni tako dober zgodovinar, a ima veliko željo, da bi delo opravljal pri tebi. Dolgoročno bo drugi boljši, saj se bo nenehno učil in rasel.

Ali tudi podjetjem ponujate nasvete pri iskanju delavcev?

Vsako leto imamo konferenco o HR (o človeških virih), na kateri se pogovarjamo prav o tem. Najtežje je malim podjetjem, saj imajo velika kadrovske službe, ki vedo, kaj delajo, imajo izkušnje in znanje. V malih podjetjih pa kadruje direktor ali nekdo drug – in če je dober v tem, če zna prebrati ljudi, bo dobil dobrega delavca. Vedno več podjetij se odloča za zunanjo pomoč, saj je človek najpomembnejši del podjetja. Slaba izbira te lahko veliko stane, in to ne le denarno.