LJUBLJANA – Podpisniki zahtev za referenduma o zakonih za sanacijo bank in o državnem holdingu v obrazložitvi navajajo, da sta bila zakona sprejeta kljub strokovnim pomislekom in ob nasprotovanju opozicije. Pri sanaciji bank opozarjajo, da je rešitev najdražja možna za davkoplačevalce, pri holdingu izpostavljajo kršenje smernic OECD in neskladnost z ustavo.
Referendumsko vprašanje
Kot je razvidno iz zahtev, ki so ju posredovali iz PS, podpisniki predlagajo, da se na referendumih volivci vprašajo, ali so za to, da se uveljavi zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, ki ga je DZ sprejel 23. oktobra, in ali so za to, da se uveljavi zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki ga je DZ sprejel 23. oktobra.
Je zakon ustavno sporen?
V zahtevi za razpis referenduma o holdingu so med drugim zapisali, da je zakon v nasprotju s smernicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), izpostavljajo pa tudi opozorila nekaterih pravnikov, da bi lahko bil ustavno sporen.
Tako med drugim poudarjajo, da imenovanje nadzornega sveta holdinga od poslanskih skupin, vlade in komisije DZ za nadzor javnih financ omogoča politiki vpliv na vodenje gospodarskih družb v lasti holdinga. Dodajajo, da bo vlada kot skupščina holdinga lahko tudi neposredno vplivala na holding.
Opozarjajo tudi, da holding ne bo odgovoren DZ, ampak mu bo enkrat letno le poročal o izvršenih dejstvih, poleg tega pa kot gospodarska družba ne bo zavezanec za informacije javnega značaja.
Obremenjevanje holdinga za politične projekte
Zakon omogoča tudi prosto zadolževanje in zastavo premoženja, kar pomeni obremenjevanje holdinga za politične projekte ali pa menjavo premoženja in prenos na hipotekarne upnike. Holding bo za zniževanje finančnih obveznosti verjetno odprodajal naložbe, vendar kupnina ne bo šla v državni proračun, so zapisali.
Opozarjajo tudi na delež Zavarovalnice Triglav, ki je bil po referendumu leta 2007 prenesen na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), in sicer da bo lahko holding odločal o prodaji ali zastavi teh delnic brez odločanja zavoda.
Izpostavljajo opozorila nekaterih pravnikov, da bi bil lahko zakon ustavno sporen, saj državni holding ne bi smel biti lastnik državnega premoženja, temveč zgolj njegov upravljavec, vsi prihodki holdinga pa bi morali biti prihodki proračuna.
»Holding bo s premoženjem države razpolagal po načelih gospodarskega prava, kot bi šlo za zasebno podjetje vlade,« so zapisali.
Najdražja in najbolj tvegana rešitev
V zahtevi za referendum o zakonu o sanaciji bank pišejo, da predvidenim ukrepom ne nasprotujejo, a da je bila z zakonom izbrana za davkoplačevalce najbolj tvegana in najdražja možna rešitev.
Koalicija se je za model reševanja s posebno družbo odločila brez kakršnih koli podatkov o višini slabih terjatev, ki bi jih morali reševati, in ocen o morebitnih dokapitalizacijah bank, v katerih ima država naložbe, opozarjajo.
Sami zagovarjajo rešitev, po kateri bi depozite države v bankah pretvorili v dokapitalizacijo, pri čemer bi bile banke zavezane, da se ukvarjajo s sanacijo slabih terjatev, s tem da bi imele možnost te terjatve prenesti na posebno družbo, ki bi jo ustanovile zgolj za ta namen.
Navajajo, da tudi pravna, ekonomska in bančna stroka teh rešitev ne vidi kot dobrih. Izpostavljajo, da se bodo z državnim denarjem pokrivale izgube zasebnih lastnikov. Smiselno se jim zdi, da pri reševanju slabih terjatev v nekem delu sodelujejo tudi banke in s tem poleg davkoplačevalcev prevzemajo prihodnja tveganja za njihovo poplačilo.
Ekonomska moč v rokah vlade
Poleg tega menijo, da zakon vzpostavlja koncentracijo absolutne ekonomske moči pri sanaciji bank izključno v rokah vlade brez javnega nadzora, zato obstaja nevarnost, da bo prišlo do razprodaje terjatev z velikimi diskonti, s čimer se bodo okoristili izbrani kupci, ter da bo prenos obveznosti slabe banke na Slovenski državni holding po ukinitvi družbe za upravljanje terjatev bank lahko povzročil razprodajo dobrih podjetij in posledično ogrozil zagotavljanje dodatnih sredstev za pokojninsko blagajno.
Zapisali so še, da Evropska centralna banka (ECB) opozarja na fiskalne stroške in nesodelovanje Banke Slovenije ter tudi, da bi morala biti Banka Slovenije kot bančni nadzornik aktivneje vključena v postopke določitve bank, ki bodo deležne ukrepov po predlogu zakona, ter premoženja, ki se bo preneslo na sklad za stabilnost bank. »Glede na to da zakon določa, da bo o vseh terjatvah odločala v večini politično sestavljena medresorska komisija, je vprašljivo, kako bo zagotovljeno strokovno in neodvisno ocenjevanje slabih terjatev, ki bodo prenesene iz bančnih bilanc,« pravijo.
