Pred dnevi smo izvedeli, da so si konec junija v Družbi za upravljanje terjatev bank, tako imenovani slabi banki, izplačali za skoraj 365.000 evrov nagrad. Če bi slaba banka uspešno sanirala bančno luknjo, to sploh ne bi bilo problematično. Tako pa je ta družba, ki je povsem v državni lasti in za katero s poroštvi jamčimo vsi davkoplačevalci, v lanskem letu po njihovih uradnih podatkih zabeležila 7,8 milijona evrov izgube. Ne smemo niti pozabiti, da je državna slaba banka (DUTB) pred dobrega pol leta zahtevala in tudi dobila 50 milijonov evrov dodatnega davkoplačevalskega denarja, ker je računovodsko oslabila nekatere naložbe. Slaba banka je ta denar zahtevala, ker je vlada k njej na nepregleden način pripojila Factor banko in Probanko. Tako je državna slaba banka prevzela tudi vse zaposlene kadre teh dveh bank. To pa seveda pomeni, da pri sanaciji bančnega sistema na naš račun sodelujejo tudi tisti, ki so pomagali kopati bančno luknjo.
Po eni strani so zaposlenim v državni slabi banki izplačali nagrade za uspešnost kljub slabemu poslovanju, po drugi pa primanjkuje denarja za usklajevanje pokojnin ali za odpravo plačnih nesorazmerij na področju zdravstva in šolstva. Zato je izplačilo nagrade za uspešnost zaposlenim v slabi banki norčevanje iz navadnih državljanov.
Ne smemo spregledati, da se je dolg države močno povečal tudi zaradi sanacije bank in je zdaj že več kot trikrat večji, kot je bil pred minulo gospodarsko krizo. Namesto da bi slovenska slaba banka po zgledu dobrih praks iz tujine učinkovito polnila bančno luknjo in zmanjševala javni dolg države s preglednimi odprodajami premoženja, smo očitno dobili še eno paradržavno institucijo, ki je primer slabega upravljanja. Vlada je sicer podaljšala rok za njeno delovanje do leta 2022, in vse bolj se zdi, da smo dobili še eno institucijo, ki postaja trajna. Navsezadnje smo z denarjem vseh davkoplačevalcev to bančno korito tako napolnili, da je težko pričakovati, da se bodo različne interesne skupine kar tako odmaknile od njega.
