LJUBLJANA – Če smo se nedavno zgražali nad pravopisnimi napakami v odstopni izjavi, napisani v slovenščini, ki jo je po blamaži v Evropskem parlamentu Alenka Bratušek poslala predsedniku komisije Junckerju,
pa imajo očitno težave tudi na ministrstvu za finance.
Resda v državni malhi zijajo kar precejšnje luknje, ki jih vlade rešujejo raje z zadolževanjem kot brez, a zdi se, da je finančna kriza z naših ministrstev odnesla tudi ljudi, ki bi bili sposobni pripraviti taka poročila, da nas v tujini ne bi spravljala v zadrego.
»Resne posledice 'šparanja' na ministrstvu«
Tako se je ob osnutek proračunskih načrtov za leto 2015, ki ga je pripravilo in v Bruselj poslalo ministrstvo za finance, obregnil ekonomist Jože P. Damijan. Čeprav gre za osnutek, najverjetneje vseeno ni treba, da na tuje pošiljamo poročila, polna ne le pravopisnih, ampak tudi analitičnih napak, na katere opozarja Damijan.
»Očitno je 'šparanje' pustilo resne posledice na ministrstvu za finance. Ne samo da nimajo (več) analitskega oddelka, tudi za lektorico in oblikovalca nimajo več denarja. Morda je čas, da začnemo državljani prostovoljno zbirati denar, da ministrstvu za finance pomagamo plačati nekaj ur storitev lektorja in oblikovalca. Zgolj toliko, da nas ne bodo sramotili po svetu,« piše v svojem blogu. Ob tem za primerjavo doda povezavo na lično in pregledno oblikovano italijansko poročilo.
Zakaj je Damijana spreletela groza
Pravi, da ga je ob pogledu na proračunski osnutek »v hipu spreletelo grozno spoznanje: v Evropski komisiji proračunskih načrtov očitno niti prebrali niso. Sicer bi morali imeti pripombe.« In res: že v naslovu poročila se je znašla grda napaka: pristojni so v angleščini zapisali Draft Bugetary Plan – Slovenija 2015. No, pozabili so na črko d, saj se pravilno zapiše budget in ne buget …
 |
| Napaka v naslovu poročila: manko denarja v državnem proračunu in manko črk v dokumentu ... (vir: http://ec.europa.eu). |
»Skrpucalo je napisano s 'slovensko angleščino' in nekaj desetimi hudimi tipkarskimi in slovničnimi napakami že na prvi strani,« je ob tem zapisal Damijan in dodal, da tudi slovenska različica ni brez napak.
No, napake pa so tudi pri številkah. Damijan opozori na tabelo na strani štiri, kjer se »ključne številke glede rasti komponent potencialnega BDP za leto 2014 'ne seštejejo'. Nekdo ni preveril plusov in minusov. In ta številka je ključna, ker namreč določa obseg prilagajanja. Če ni pravilno izračunana, potem bodisi 'preveč' bodisi 'premalo' varčujemo.«
'Šlamparijo' – da Bruselj očitno ne bere več proračunskih načrtov članic, pred pošiljanjem jih očitno ne berejo niti na našem ministrstvu – Damijan označi še za razpad sistema.
O finančnem stanju naše države tako svojo zgodbo razkrije že prvi pogled na poročilo našega ministrstva ...
