LJUBLJANA – Netopirji se ne zapletajo v lase in niso vampirji, ki bi ljudem pili kri. V zahodnem svetu so jim negativno podobo nadeli filmi o Drakuli, medtem ko imajo za Kitajce že od nekdaj pozitiven pomen. Pa so vraže pri nas še vedno prisotne v glavah ljudi, in netopirje ubijajo ali pa jih ne marajo v svoji bližini. Da bi z njimi prijazno sobivali, so v Slovenskem društvu za proučevanje in varstvo netopirjev pripravili projekt Netopirji – skrivnostni Ljubljančani.
Zaščitene živali
V Sloveniji jih živi 28 vrst, 18 v ožjem delu Ljubljane. V mestu, parkih ali ob vodi lahko ob mraku opazujemo male netopirje, belorobe, obvodne, navadne mračnike, uhate, brkate. Zatočišče najdejo v cerkvenih zvonikih, pod mostovi, v stavbah na podstrešjih, v škatlah okenskih rolet, za lesenim opažem, za fasadnimi elementi. So naši sosedje, koristne in zakonsko zaščitene živali, ki jih ne smemo pobijati ali preganjati. Nasprotno, pomagati jim moramo, da preživijo. So namreč zelo ranljiva skupina živali. Samice imajo le enega mladiča na leto in so ena najbolj ogroženih skupin vretenčarjev v Evropi.
Morda niso prav lepega videza, a kot mi je nekoč rekel Ivan Esenko, naravovarstvenik in publicist, v naravi ni grdih živali. Po besedah tajnika društva Simona Zidarja se tudi premalo zavedamo njihove koristnosti.
Netopirji, ki živijo v Sloveniji, se prehranjujejo z žuželkami. So pomemben člen v prehranjevalnih spletih in uravnavajo število žuželk v okolju. Dvajset obvodnih netopirjev v eni sezoni poje kak milijon žuželk. V eni uri lahko eden poje tudi več kot 500 komarjev in drugih žuželk. So neke vrste naravni insekticid. Tudi njihovi iztrebki so koristni. Z njimi lahko pognojite sobne lončnice ali rastline na vrtu.
Junija in julija samica skoti mladiča, za katerega skrbi, dokler ni sposoben samostojnega življenja – do konca avgusta oziroma najpozneje septembra. Zgodi se, da ljudje poleti naletijo na onemogle mladičke, ki so v prvih poskusih nesrečno pristali na tleh. Zaradi izpostavljenosti vročini in plenilcem lahko poginejo. Netopirji niso nevarni, a ker so divje živali in imajo ostre zobe, v društvu priporočajo, da jih ne prijemate z golo roko. Uporabite rokavico, debelejšo krpo ali karton in živalco spravite v kartonasto škatlo ali drugo zračno posodo. Potem se obrnite na člane društva ali pokličite na svetovalni telefon – netopirofon: 06/865-00-90. Veseli bodo tudi klica, če bi kdo opazil, da so se netopirji naselili blizu vašega doma.
Pozor pri
obnovi objektov
Poletje je čas, ko se obnavljajo številni objekti. Kdor obnavlja objekt, kjer živijo netopirji, ga bodo po klicu na netopirofon obiskali člani društva in mu svetovali, kako obnoviti stavbo. Prav je, da tam, kjer imajo netopirji svoje zatočišče, obnavljamo, ko živali ni v objektu. Na toplih podstrehah se običajno zadržujejo le v toplem delu leta. Takrat kotijo in vzrejajo mladiče, zato je še posebno pomembno, da jih ne motimo. Odprtin, skozi katere izletavajo iz zatočišča in se vanj vračajo, ne smemo zapirati. Tudi osvetljevanje preletnih odprtin je škodljivo. Obnova mora biti izpeljana tako, da imajo netopirji še vedno prost prelet. Tudi pozimi moramo varovati njihova prezimovališča, kotišča in prehodna zatočišča na podstrehah.
V sklopu projekta Netopirji – skrivnostni Ljubljančani, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana, pripravljajo številne akcije. V Knjižnici Otona Župančiča je bila razstava, ki je predstavljala projekt in netopirje v urbanem okolju. V sklopu Mednarodne noči netopirjev 2015 pa bodo vse do 12. septembra v različnih krajih Slovenije še druge delavnice, fotografske razstave in večerni sprehodi z opazovanjem in poslušanjem netopirjev.
V mestu in parku Tivoli pa so postavili netopirnice. Podobno kot ljubitelji ptic postavljajo ptičnice, ljubitelji netopirjev postavljajo hiške netopirnice. Narejene so iz lesa ali betona, lahko jih kupimo ali izdelamo sami. Kdor želi sam narediti netopirnico, bo našel načrt na spletni strani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev.
»Vsaka kakovostno narejena in primerno postavljena netopirnica je zelo dobrodošla. Vanjo se lahko naseli le en netopir ali pa cela skupina, morda celo kolonija samic z mladiči,« pojasnjuje Zidar. Ali so netopirji izbrali novo bivališče in postali novi, kakor pravijo v društvu, posvojeni sosedje, lahko ljubitelji preverjajo ob večerih, ko živalce izletavajo na lov za žuželkami.
V društvu še sklenejo: »Znebite se strahu pred netopirji, odvrzite stare vraže! Sprejmite netopirje za svoje sosede, pojedli bodo mnogo žuželk, ki sicer ponoči brenčijo okoli vaše glave ali objedajo vašo zelenjavo na vrtu.«
Netopirska dejstva: – so edini leteči sesalci; |
