Skrivnosti piranskih relikvij

Pirančani so bili nekoč sila bogaspoštujoči, morda bi kdo rekel celo bogaboječi. Kraj je namreč imel kar 22 cerkva. Danes jih je še 10 – glede na svojo velikost je Piran naše mesto z največ božjimi hrami. Ti poleg sakralne in arhitekturne vrednosti skrivajo presenetljive zgodbe o piranskih čudežih, hranijo pa tudi marsikatere relikvije, kar je vse premalo znano.

Relikvije so telesni ostanki svetih oseb, ki so jim včasih izkazovali posebno čast in spoštovanje. Lahko so tudi predmeti v zvezi s svetnikom, kot je, denimo, ena najbolj znanih na svetu, torinski sveti prt. Mnogi verjamejo, da je mrtvaški prt, v katerega so zavili Kristusa. Čeprav nekateri njegovo originalnost izpodbijajo, to vernikov ne odvrača od čaščenja relikvije, ki jo pokažejo le vsakih deset let. Hranijo jo v katedrali svetega Janeza Krstnika v Torinu. Ali se kaj podobnega skriva tudi v Piranu?

Dvesto metrov starih knjig

»Piran je bil zelo bogato mesto, saj so meščani relikvije očitno radi kupovali in jih spoštovali. Imele so statusni simbol in tisti, ki jih je želel imeti, je moral zanje veliko plačati. Generacije so tako ustvarjale zbirke, ki jih moramo še urediti, oceniti, ovrednotiti in pripraviti za to, da jih bodo obiskovalci naših cerkva lahko videli,« je pred časom ob podrobnem pregledu založenega in skoraj pozabljenega relikviarija v piranski cerkvi sv. Jurija povedal tamkajšnji župnik Zorko Bajc. Gre za staro zaprašeno omarico s številnimi predalčki in vitrinicami. Desetletja se je ni nihče dotikal in je samevala na omari v enem od prostorov cerkve, dokler se župnik ni odločil, da ob pomoči strokovnjakov pokuka v njeno notranjost.

Glavna oziroma najbolj izpostavljena relikvija je del lobanje, ob katerem je listek z napisom Sti. Maximiliani e'pis. et m. n't. Ali je morda lobanja mučenca Maksimilijana? Prav mogoče, saj je bila današnja piranska cerkev sv. Jurija pred letom 1334 posvečena prav temu mučencu. Če je originalen, je iz 4. stoletja.

Kot kaže, so tudi kosti, zobje in drugi ostanki v preostalih predalčkih ostalina svetnikov iz prvega obdobja krščanstva od 4. pa vse do 7. stoletja. To razkrivajo napisi ob predmetih, ki so zaviti v vato in papir ter opremljeni z listki, na katerih piše sv. Martin, sv. Pelegrin, sv. Donat, sv. Blaž, sv. Kuzma, sv. Damijan.

Kaj več o odkritju iz Pirana bo znano, ko bodo delo opravili strokovnjaki, predvsem piranska arhivarja Alberto Pucer in Marjan Rožac. Razvozlati bosta poskušala latinska sporočila sicer skromnih napisov na krhkih starih papirčkih, ugotoviti, na katere svetnike se nanašajo predmeti, in seveda odkriti, ali je v piranskem arhivu kaj napisano o tem relikviariju. V cerkvenih prostorih pa je še nekaj omar, v katerih je varno shranjenih polno relikvij in drugih predmetov, katerih zgodbe prav tako še čakajo, da se jih razkrije. Njihova obdelava pa je povezana s precejšnjimi finančnimi sredstvi. To ne nazadnje velja tudi za cerkveno knjižnico, ki z okoli 200 metri tudi 400 let starih knjig čaka na boljše čase. Knjige te dni popisujejo in odkrili so že tri inkunabule iz obdobja pred letom 1500.

Piranski križev pot

Za obnovo relikviarija se je župnik prejšnji mesec prijavil na razpis Luke Koper. Odgovora še ni prejel, a če mu bo uspelo, bo lahko kmalu na ogled. Piran s preostalo kulturno sakralno dediščino bo zaradi njegovih razkritih skrivnosti namreč gotovo še zanimivejši za obiskovalce.

Župnik pa ima težave z vzdrževanjem kar desetih cerkva. Trenutno poteka obnova baročne krstilnice, ki je pomemben del vedute Pirana in v kateri je bil krščen Giuseppe Tartini. A denarja za kaj drugega ni. Zorko Bajc zato celo razmišlja, da bi katero od cerkva podaril občini, saj jih župnija za približno sto vernikov, kolikor se jih udeležuje maš, vsekakor ne potrebuje deset. Potrebujeta pa jih mesto in država, ki imata vse premalo posluha za verski turizem in njegove še neizkoriščene možnosti v Piranu.

Eno od takih možnosti je v teh velikonočnih dneh izkoristilo piransko društvo Prijatelji zakladov sv. Jurija, ki je v mestnih cerkvah pripravilo že 14. razstavo Križev pot po piranskih cerkvah. V njih so kot postaje križevega pota razstavljena platna akademske slikarke Jane Vizjak. Na ogled bodo do 21. aprila.