BEOGRAD – Narodna banka Srbije bo enkrat v naslednjih dneh smela odpreti trezor, v katerem naj bi bili v 11 vrečah shranjeni skrivni dokumenti in dragocenosti, ki so bili osebna last nekdanjega predsednika Jugoslavije Josipa Broza - Tita. Dovoljenje za to je podpisal srbski predsednik Tomislav Nikolić, novica o tem pa je razburkala domišljijo javnosti na celotnem območju bivše Jugoslavije. Govorice o velikem Titovem bogastvu so se pojavljale že večkrat, vendar ne bomo presenečeni, če se bo tudi tokrat izkazalo, da v trezorju ni ne zaklada ne dragocenih dokumentov. Dediči pravijo, da je večina dragocenosti že izginila v neznano.
Izjemi le Tito in Kardelj
Odkod Titu, komunističnemu veljaku, tolikšno premoženje? Tudi Jugoslavija je z zakonom omejila vrednost daril za visoke funkcionarje. Osebno darilo ni smelo preseči vrednosti 300 dolarjev, dragocenejša darila pa so postala državna last. Vendar sarajevski odvetnik Duško Tomić, ki zastopa Titovo vnukinjo dr. Svetlano Broz, trdi, da te zakonske določbe niso veljale za dva državljana: za Tita in – Edvarda Kardelja. Po Titovi smrti je beograjski odvetnik Fila Filota menil, da ima enako pravico tudi Jovanka Broz.
Tito je življenje zajemal z veliko žlico. Sovjetski predsednik Nikita Hruščov je dejal, da je socialistični cesar. Rad je imel razkošne palače, lepe obleke in lepe ženske, le pri hrani je bil skromen. Najraje je imel preproste jedi, kot mu jih je nekoč kuhala njegova mati, Slovenka Marija Broz.
Če ni plače, ni pokojnine
Tito ni bil pohlepen. Čeprav naj bi bili po predvidevanju odvetnikov, ki zastopajo med seboj na smrt sprte Titove dediče, v trezorju Narodne banke Srbije njegovi avtorski honorarji od knjig ter zadnje plače, je doslej veljala trditev, da maršal sploh ni prejemal mesečne plače, ampak naj bi mu v kabinetu izplačevali nekakšno mesečno žepnino. Ko je Jovanka želela družinsko pokojnino po pokojnem možu, so jo člani tedanjega kolektivnega predsedstva obvestili, da za to ni zakonske podlage, saj Tito sploh ni prejemal mesečnega osebnega dohodka. »Od česa smo potem sploh živeli vsa ta leta?« je vprašala razočarana Titova vdova.
Neprijetno nalogo, da Jovanko Broz obvesti o njeni usodi, je po Titovi smrti dobil slovenski politik Sergej Kraigher. Najbolj jo je prizadelo, da je morala zapustiti rezidenco v ulici Užička 15 na Dedinju. Istega dne, ko je Tito umrl, so tajne službe zapečatile prostore v rezidenci ter odnesle večino dokumentov. Jovanka je pozneje trdila, da so bile vmes tudi njene stvari, med drugim njen osebni telefonski imenik. Srbska javnost je najprej sočustvovala z njo, ko pa so nekaj let po njegovi smrti v javnost pricurljale informacije, kaj vse zahteva, se je sočustvovanje hitro končalo: vilo v Dobanovcih pri Beogradu, jahte, dve kobilarni, več zelo dragih avtomobilov, tudi tiste, ki jih hrani tehnični muzej v Bistri pri Vrhniki, vinoteko z otoka Vanga, knjižnico z dragocenimi starimi knjigami ipd.
Precej zapuščine so pokradli
Titova zapuščina ni bila majhna. Samo zapisnik Titove dediščine naj bi imel kar 379 strani, vključeval pa je stilno pohištvo, dragoceno zbirko znamk in zlatnikov, drage ure, zlate tobačnice, okrasne kravatne igle, okrašene z rubini in diamanti, številna dragocena odličja, kar 167 ročno izdelanih lovskih pušk itd. Dediči pravijo, da so večino teh predmetov ukradli. Tako je na seznamu ostalo le 67 pušk, 100 pa jih je izginilo. Dragoceno pohištvo iz Titove rezidence naj bi končalo v rezidenci Slobodana Miloševića, žena Mirjana Marković pa naj bi zidove okrasila z dragocenimi slikami iz Titove dediščine. Te naj bi pozneje izginile, saj so po njenem odhodu v Rusijo na stenah rezidence ostale le fotografije s stenskih koledarjev.
Zbirka Titovih slik je posebna zgodba. Kot trdi Joško Broz, sin iz prvega zakona Žarka Broza, je bilo po Titovi smrti v njegovi zbirki 2500 slik, med njimi tudi dela Francisca Goye in Oskarja Kokoschke, pa številnih jugoslovanskih slikarjev. Na zadnjem seznamu naj bi bilo samo še 800 slik. Podobno so neznano kam izginile tudi dragocene Titove ročne ure in še mnoge druge stvari.
Po Titovi smrti je v javnosti krožilo več zgodb o Titovi oporoki. Ko je bil živ, nikoli niso ločili tistega, kar je bilo njegova osebna last, od tistega, kar naj bi bilo državno. General Ivan Dolničar, ki je bil takrat generalni sekretar predsedstva SFRJ, je Jovanki v pismu sporočil, da je Tito osebno lastnino zapustil Zvezi komunistov Jugoslavije, vendar o tem ni nobenega pisnega dokumenta. Jovanka, Mišo in Žarko Broz naj bi si po Titovi smrti uradno razdelili približno 60.000 tedanjih nemških mark, sinova pa naj bi po njunem pričevanju iz Titove zapuščine dobila tudi nekaj manj vrednih osebnih predmetov. Pri svojih zahtevah sta bila veliko skromnejša od Jovanke, ki se je po moževi smrti odločila za odkrit spopad s takratnimi oblastniki.
Jovankino izsiljevanje
Nenehno je napovedovala, da bo objavila svoj dnevnik, grozila je tudi z objavo skrivnih dokumentov, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je Tito podpiral hrvaško partijsko vodstvo v času hrvaške pomladi. Te grožnje so tako razjezile generalnega sekretarja predsedstva SFRJ Ivana Dolničarja, da ji je pisno predlagal, naj dokumente objavi ali pa naj jih odnese v zgodovinski arhiv, sicer bo predsedstvo javnost seznanilo z njenimi grožnjami in izsiljevanjem.
Zvezna skupščina SFRJ je zakon o Titovi dediščini sprejela šele konec leta 1985. Zakon je imel le štiri člene in 239 besed. Jovanki je omogočil, da je v svojo last dobila osebne stvari, obleke, nakit, stanovanjsko opremo, preostalo, kar je zahtevala – kobilarne, jahte, vile itd. – pa ni nikoli dobila, saj je bilo to vpisano kot Titova last, čeprav so mu bile vse te stvari uradno darovane. Poleg tega je Jovanka dobila pokojnino v vrednosti 173.000 tedanjih dinarjev, kar je bila ena najvišjih pokojnin v državi. Danes prejema pokojnino v višini štirih povprečnih pokojnin v Srbiji.
Edino nepremičnino, ki jo je imel Tito, je bil vinograd v Kumrovcu. Podaril ga je starejšemu sinu Žarku. »Moj oče je živel izjemno skromno, čeprav smo imeli hišo v bližini Titove rezidence,« nam je povedala njegova hčerka Svetlana. Povedala nam je, da jo je oče pred leti prosil, naj v popravilo odnese njegove čevlje. Ker se je takrat učila za izpit, je očeta prosila, naj jih nese sam. »Nerodno mi je tam čakati v nogavicah,« je potarnal. »Saj imaš še kakšne druge čevlje,« mu je odvrnila. »Ne, ti so edini, ki jih imam,« ji je odgovoril.
Vlom na Dedinju
»Takoj po Titovi smrti so me kot kovček vrgli iz predsedniške palače na Užički 15, v spalni srajci, brez vsega, brez pravice, da s seboj vzamem vsaj kakšno najino fotografijo, knjigo ali obleko, in me proti moji volji strpali v hišo, za katero so zatrjevali, da je začasno domovanje, v njej pa živim že tri desetletja,« je Jovanka pred leti za beograjsko Politiko dramatično opisala trenutke takoj po Titovi smrti. Jovanka zdaj živi v vili Bor na Dedinju, kamor so ji pred dnevi vlomili, ko je ni bilo doma, vendar ni znano, ali so sploh kaj odnesli.
Nakit za Jovanko
Ognjen Grković, nekdanji tajnik generala Nikole Ljubičića, je objavil dokument, po katerem naj bi Jovanka dobila 106 ogrlic, 57 brošk, 68 zapestnic, 63 dragih kamnov, 22 prstanov, 13 ur, od teh sedem zlatih. Nakit je bil iz zlata in platine, okrašen z dragimi kamni. Dobila naj bi tudi 200 plaščev, 1100 metrov dragih tkanin, nekaj 100 kosov kože kuščarjev, krokodilov in kač v skupni dolžini 70 metrov, 90 kosov krzna različnih živali in 16 metrov jelenove kože.