NEKOČ

Skrinje in kašče namesto hladilnikov

Objavljeno 30. september 2013 21.43 | Posodobljeno 30. september 2013 21.43 | Piše: Branka Bizjan

Gospodinje so nekoč povile meso v papir in ga shranile v žito, tudi jajca so tam zdržala dlje.

Kulinarična razstava. Foto: Branka Bizjan

Na Slovenskem je imela skoraj vsaka večja kmetija tudi kaščo oziroma hram, kot so imenovali pomožni objekt. Spodaj je bil navadno zidan s kamenjem in delno vkopan v zemljo, zgornji del pa so izdelali mojstri tesarji iz lesenih brun in jih pokrili z debelo slamnato streho ali lesom.

Včasih ni bilo zamrzovalnih omar, skrinj in hladilnikov, zato so v hramih in kaščah shranjevali pridelke, meso in pijačo.

V zgornjih prostorih so imeli velike lesene skrinje, ki so bile na notranji strani pregrajene na dva ali tri dele, spredaj pa so imele majhna vrata, skozi katera so odvzemali razna žita, ki so jih shranili po mlačvi.

V skrinjah so spravljali pšenico, ječmen, ajdo, koruzo pa tudi fižol, suhe hruške, slive. Gospodinje so v manjših skrinjah v žitu shranjevale v papir zavito suho meso in klobase, saj je tako dlje ostalo sveže.

V žito so shranjevale tudi jajca. Žito namreč ohranja stalno temperaturo, ki je običajno nekaj nižja od sobne, kar jajcem podaljša uporabnost.

Skrinja je imela zgoraj tudi velik pokrov, spodaj pa noge, da je bila dvignjena od tal in s tem shranki niso dobivali vlage iz spodnjih prostorov.

V kašči je bil poleg skrinje vedno tudi mernik. To je lesen škaf, ki ima kovinske ročaje na obroču, bil je mera za žito, poln mernik žita je tehtal približno petindvajset kilogramov.

Ko so se pogovarjali, koliko žita je kdo pridelal, so govorili o številu mernikov. V kašči je bila shranjena tudi sevnica – nizka ovalna košara, spletena iz slame in viter iz leskovega lesa, ročaj pa je narejen iz ploščatega lesa, da sejalca ni preveč tiščalo, ko jo je nosil na eni roki, z drugo pa je sejal.

V spodnjih prostorih kašče, kjer so bila tla iz zemlje, da je bila primerna vlažnost v prostoru, so shranjevali krompir, peso, repo, kolerabo, buče in druge poljščine, ki so jih potrebovali za hrano ljudi in živali.

Tu so bili tudi sodi s toukovcem ali vinom, shranjeno je bilo tudi žganje, saj je bila tukaj stalna temperatura. V kevdru pod stropom je viselo suho meso, slanina. Mast so shranjevali v posebnih čebrih, deže so jih pri nas imenovali. V enem od kotov so shranili jabolka in hruške, ki so jih imeli na posebnih odrih v slami.

Društvo žena in deklet Vače, ki jih vodi predsednica Majda Rebolj, je letošnjo tradicionalno prireditev Vaški dan v dvorani OŠ Vače posvetilo kaščam in hramom ter njihovi zgodovini. V prostorih osnovne šole so postavili panoje s fotografijami in opisi hramov in kašč z vaškega območja. Na razstavi je bila skrinja, na katero so bile prislonjene stopnice, po katerih so nosili žita.

Poleg velike skrinje je bila postavljena tudi manjša, v njej pa so bili shranjeni modeli za potice, jajca in klobase, zraven je stala tudi prava mentrga, v kateri so nekoč mesili kruh.

Na sosednji mizi so bila razstavljena različna žita v belih žakeljcih in različne vrste moke, polente in zdroba. Vaške ženske vsako leto pripravijo lepo in dobro kulinarično razstavo, saj so vse dobre kuharice.

Deli s prijatelji