LJUBLJANA – V odškodninski tožbi Intereurope proti nekdanji upravi družbe na čelu z Andrejem Lovšinom je pričal prvi mož Rika Janez Škrabec. Ta je glede poteka pripravljalnih del na terminalu v Rusiji, ki so se začela še pred podpisom pogodbe, pojasnil, da je šlo za poslovno tveganje, ki ni neobičajno. Zanikal je tudi, da naj bi bil posel vnaprej dogovorjen. Na prejšnjih narokih je prišlo na dan, da je Riko kot podizvajalec Intereuropine hčerinske družbe začel pripravljalna dela na logističnem terminalu Čehov, še preden je bil Riko dokončno izbran kot izvajalec in je bila pogodba podpisana.
Mudilo se je
Kot je danes pojasnil Škrabec, pa to ni bilo nič čudnega, ampak je šlo za poslovno tveganje, ki so ga pogosto sprejeli tudi v drugih primerih. Podobno kot Lovšin je tudi Škrabec opozoril, da se je z deli mudilo, saj se je bližal termin, ko naj bi General Motors na terminal pripeljal prve avtomobile. Ob tem je prvi mož Rika poudaril, da je bil projekt Čehov dober in da danes terminal normalno deluje. Če bi Intereuropa še nekaj časa vztrajala pri projektu, bi po njegovem prepričanju od njega danes »lahko živela«. Ob tem je obžaloval, da so Lovšinovi nasledniki opustili ruski projekt. Sicer pa je Škrabec danes navedel, da razpolaga s pravnomočno sodbo, da Intereuropa East Riku dolguje denar za izvedena dela na terminalu. Intereuropa East pa jih toži zaradi kakovosti opravljenih del, pri čemer je Škrabec prepričan, da so vse morebitne napake in odstopanja od pogodbe v Riku že odpravili. Da se je Lovšin obrnil nanj, je bilo za Škrabca razumljivo, saj je, kot je sam zatrdil, ekspert za ruski trg. »Vsak dan dobim 20 telefonskih klicev iz podjetij, ki želijo priti na ruski trg,« je navedel.
Liechtenstein nekaj normalnega
Škrabec je zatrdil še, da s podrobnostmi posla in pogodbe v tistem času ni bil seznanjen oziroma je bil z njimi seznanjen le bežno ter da je glede podrobnosti ponudb zaupal svojim sodelavcem, v tem primeru pooblaščencu za Rusijo Jocu Draganu. Navedel je, da je bil Čehov le eden od mnogih projektov, ki jih vodi Riko, in da se sam ukvarja predvsem z »makro nivojem«. Tako, denimo, imajo trenutno v Minsku pripravljen posel, vreden 150 milijonov evrov. V zvezi z dejstvom, da je ruski prodajalec zemljišč bodočega terminala zahteval, da se del kupnine nakaže na račun v Liechtensteinu, je Škrabec ocenil, da to ni nič nenavadnega in da veliko ruskih poslov poteka prek računov v tujini, na primer na Cipru. O tem, da je prodajalec Konstantin Belousov Intereuropi zemljišča prodal po bistveno višji ceni od tiste, po kateri jih je sam kupil, pa je Škrabec opozoril, »da se tudi v Sloveniji dogaja, da tujcem prodamo po višji ceni, pa smo bolj transparentna država«.
V Intereuropi bivšemu vodstvu očitajo oškodovanje družbe z domnevno spornimi vlaganji v Rusijo in Ukrajino in za to terjajo 37,5 milijona evrov odškodnine. Intereuropa je tožbo zoper Lovšina in preostala dva člana uprave, Lovšinovega namestnika Zvezdana Markežiča in delavsko direktorico Ondino Jonke, sicer vložila že januarja 2010.
