Skozi sodne mline potuje dolgih 13 let

CELJE – Niti po 13 letih sodne farse zgodbi 54-letnega Celjana Gorazda Bombeka še zdaleč ni videti konca. Nasprotno. Ta se vse bolj oddaljuje in vse bolj prav imajo tisti, ki Bombekov sodni separat napovedujejo leta 2020, ko bo primer absolutno zastaral, če se obtoženemu vmes ne bo že zmešalo. Čeprav je to kazenski, ne civilnopravni postopek, Bombeku ne morejo do živega. Dvakrat so ga obsodili in obakrat sodbo razveljavili, tudi zaprli so ga že za 15 mesecev, vendar je zaradi procesnih napak lahko odšel iz celjske ječe – izza rešetk so ga takrat spodili lačnega, ko se je že postavil v vrsto za kosilo.

Seveda so sodni primeri, ki imajo veliko daljšo brado, vendar je Bombek našim pravosodnim organom večinoma dosegljiv in ga predse lahko pokličejo kadar koli. Zagrizeno se brani, sodnikom je nagnal že precej strahu v kosti. Ni ga, ki bi nosil sodniško togo in si želel ugrizniti v njegovo kislo jabolko. Tudi sodnica Mojca Turinek, ki so ji lani dodelili primer, se je že jeseni poskušala izločiti iz postopka. Njena predhodnica Marjana Topolovec Dolinšek je to storila tako, da je Bombeka ovadila zaradi groženj, tako da si je Celjan dejansko nakopal še dodatni kazenski pregon.

Njegovo zdravje je po vseh teh letih močno načeto, zmožnost psihičnega prenašanja sodne torture pa visi na tanki nitki. Doslej se sodišče večinoma ni zmenilo za opozorila o upehanem zdravju. Nikoli ni bolehal, a predlani je preživel srčni infarkt, po operaciji so mu predpisali dolgotrajno okrevanje. »Na sodišču ga tako serjejo, da se mi o njih sploh ne ljubi več razmišljati. Mešajo drek in prikrivajo, vendar smrdi vse naokoli. Že davno sem spoznal, da ne smejo sprejeti nobenih mojih predlogov. Tožilec nima nobenih dokazov, zdravnica pa ne zagovarja svojega izvida. Je normalno, da pediatrinja vidi več od specialistov?« je dejal in pokazal sveže zdravniško spričevalo, iz katerega je razvidno, da do 18. maja nima kaj početi v sodni dvorani. Bombek ga je lomil tudi sam, ko je kljub vsemu prihajal na obravnave ter upal, da bo sodnici Topolovec Dolinškovi skupaj z odvetnikom Edmundom Rebcem lahko kaj dopovedal. A ker se je sodišče hotelo opirati samo na zdravstveno dokumentacijo, se je končalo z obtoženčevim kolapsom v razpravni dvorani pred očmi mlajšega sina Uroša, ki je takrat ravno pričal pred senatom. Bombek si je opomogel šele v reševalnem vozilu.

Po daljši prekinitvi je avgusta lani prišel na predobravnavni narok, krivdo zavrnil, sojenja pa jim ni uspelo privesti dlje kot do zaslišanja obeh sinov in nekdanje žene Mojce Skaza. Niti takrat ni veliko manjkalo, pa bi si oče in sin kar pred sodnico znova skočila v lase, zato je bil vseskozi navzoč varnostnik. Bombekovi živci so po vseh teh letih sodnega mrcvarjenja tako močno načeti, da se v palači pravice skorajda ne more več obvladovati. Nujno bi potreboval daljše zdravljenje in rehabilitacijo, tudi brez posega psihiatrov ne bo šlo. Toda ali bo sodišče to upoštevalo? Bombek je sodnici Turinkovi v sredo poslal dopis, kjer v njemu lastnem slogu zahteva preklic glavne obravnave za šest mesecev, ker na začetku maja odhaja na pregled srca, nato še na okrevanje in obremenilni test. »Če je lahko Jazbinšek (predsednik sodišča, op. p.) moj spis za sedem let vrgel v predal, boste tudi vi na mojo željo to naredili za šest mesecev. Ne gre za zavlačevanje, temveč okrevanje. Če vam pa kaj ni jasno, postavite izvedenca, ki bo mogoče zdaj kaj vedel o mojih slabostih in bolečinah v predelu srca.« Bombek dodaja, da imajo zdaj nekateri znova možnost, da ga spravijo na drugi svet.

Ko mu bodo zdravniki odobrili spremljanje glavne obravnave, bo gotovo preteklo že toliko časa, da se bo glavna obravnava morala vrniti na začetek. V teh letih so se na sodniškem podiju zamenjali štirje sodniki in kakšnih 15 porotnikov, če bo šlo po napovedih, mu bodo obtožnico prebrali še sedmič. Bombek dobro pozna sodne postopke in notranjost zapora, zlahka bi postal svetovalec za tiste, ki se šele podajajo v slovenski pravni labirint.

Zakaj mu že sodijo?

Nabralo se je toliko prahu in novih okoliščin, da je marsikdo že pozabil, zakaj Gorazdu Bombeku sploh sodijo. 12. marca 2000 naj bi svojega takrat še mladoletnega sina Darka v družinskem prepiru v domači hiši poskušal umoriti tako, da ga je davil in udaril, kar obtoženi oče vseskozi zanika. Danes 120-kilogramski mišičnjak Darko ima svojo zgodbo. Navedbe v obtožnici so vse bolj na trhlih tleh, ne gre pa pričakovati, da bo tožilstvo po 13 letih kar tako odstopilo od pregona.