Skozi divjino korit in v Dantejev pekel

Turistične poti na območju korit – ob Tolminki do toplega izvira in ob Zadlaščici do Medvedove glave – so med letoma 1953 in 1958 izklesali člani Turističnega društva Tolmin. Aprila 2006 je Občina Tolmin zaupala upravljanje turističnih poti na območju zavodu LTO Sotočje, ki danes skrbi za urejenost in opremljenost poti v tesnem sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom.

Približno 200 metrov dolgo in več kot 60 m globoko sotesko Tolminke je izdolbla modrozelena reka in v njej izoblikovala ozko tesen, imenovano korita, v katerih je med stenami ponekod le nekaj metrov. Soteska Zadlaščice je krajša, a njena korita niso nič manj slikovita. Krožna pot vodi skozi korita Tolminke in korita Zadlaščice. Ena od znamenitosti je Hudičev most, razpet 60 m visoko nad modrikasto Tolminko. Kot lahko preberemo v knjižici Pohodniške tematske poti, je v soteski Zadlaščice v predelu Skakalce, kjer se voda živahno pretaka iz enega tolmuna v drugega, zagozdena trikotna skala, ki je zaradi oblike dobila ime Medvedova glava. Tako kot v neprehodnem delu korit Tolminke se tudi tu konča nadelana pot. Med nadaljnjo hojo po pobočjih strmega trikotnika, ki ga objemata Tolminka in Zadlaščica, nas preseneti cesta, ki se vije skozi to divjino navzgor v vas Zadlaz - Čadrg in še višje, do vasi Čadrg. Še pred nekaj več kot 40 leti je bil namesto ceste kolovoz, primeren le za konjsko vprego. Po cesti se vzpnemo do vhoda v dober kilometer dolgo Zadlaško jamo, ki je znana tudi kot Dantejeva jama. Če sledimo Pohodniškim tematskim potem, naj bi po ljudskem izročilu italijanski pesnik Dante Alighieri v 14. stoletju obiskal jamo in tu dobil navdih za pesnitev Božanska komedija, natančneje za njen del Pekel, čeprav je divjina v okolici povsem nebeške narave. Ogled jame je mogoč le v spremstvu vodnika.

Na poti skozi korita v nadaljevanju spoznamo ne le njihovo izjemno prvinsko in divjinsko podobo, ampak se v temačno skrivnostnih koritih Tolminke ustavimo ob termalnem izviru s povprečno temperaturo med 18,8 in 20,8 stopinje Celzija. Ta je v kratki vodoravni jami pod Hudičevim mostom. Površinska voda pronica v globino, se tam zaradi geotermične energije segreje in se po razpokah ali zdrobljenih conah ob prelomih dviga nazaj na površje. V Sloveniji je kar več takih izvirov, velika redkost pa so v Julijskih Alpah.

Jama je zaradi podora pod mostom, ki je zagradil in dvignil strugo Tolminke, danes nedostopna. Termalni izvir, ki se izliva v korita, je opazen ob nizkem vodostaju Tolminke.

Za hojo po Tolminskih koritih boste potrebovali poldrugo uro, dolžina poti je 4 km. Izhodišče je parkirišče pri Baru Tolminska korita, do katerega se pripeljemo po cesti iz Tolmina skozi Zatolmin. Še opozorilo: čeprav je pot skozi Tolminska korita kratka, je ponekod zahtevna in izpostavljena, zato je potrebna vsa pozornost, obvezni so tudi primerni pohodniški čevlji. Tolminska korita si lahko ogledate v vseh letnih časih razen pozimi, ker so od začetka novembra do konca marca zaprta.