MURSKA SOBOTA – Evangeličanska Cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji, kot je njen uradni naziv, je na volilnem občnem zboru, ki je v petek zasedal v Murski Soboti, za svojega novega škofa izvolila ljubljanskega duhovnika Gezo Fila. Skupaj s prav tako v petek izvoljenim cerkvenim inšpektorjem Johannom Lacom iz Gornjih Petrovcev na Goričkem bosta vodila Cerkev naslednjih šest let: »Novo predsedstvo Cerkve bo uradno prevzelo svoj urad 1. decembra 2013, ko bo vanj vpeljano ob svečanem bogoslužju.« Službi s šestletnim mandatom sta dokaj enakovredni. Inšpektor je laični vodja cerkvene skupnosti, ki je v pravicah in dolžnostih izenačen s škofom. Škof skrbi za duhovno življenje, inšpektor pa za gospodarske in podobne posvetne zadeve.
Cerkvena demokracija
Kandidacijsko-volilna komisija, ki ji je predsedoval Robert Celec, je evidentirala dva škofovska kandidata, Gezo Fila in murskosoboškega duhovnika Leona Novaka. Volilni zbor, ki je štel 87 delegatov – vsi duhovniki, vsi kaplani in vsi inšpektorji cerkvenih občin, skupaj okoli 30 ljudi, ter delegati cerkvenih občin (vsaki je glede na število vernikov pripadlo od enega do največ šest delegatov) – je na tajnem glasovanju s 47 glasovi za novega škofa izbral Fila. Za inšpektorja sta kandidirala Johann Laco in Majda Andrejek iz Puconcev, zmagal je prvi z 58 glasovi.
Večina slovenskih vernikov pripada Katoliški cerkvi, zato je naravno, da so med ljudmi na splošno bolje poznani katoliški običaji – kjer je pravica imenovanja novega škofa izključno papeška. V postopku mora papeški odposlanec (apostolski nuncij) zbrati podatke o treh kandidatih, ki jih je treba predlagati Apostolskemu sedežu, ob tem pa nuncij papežu sporoči tudi svoje osebno mnenje, mnenja škofov v metropoliji ter stališča izbranih duhovnikov in laikov, ki so jim v škofiji zaupane posebne naloge in se odlikujejo po modrosti.
Pri evangeličanih oziroma (kot pogosteje pravimo) protestantih izbira škofa poteka drugače. Najvišji funkciji v škofiji, to sta škof in cerkveni inšpektor, sme ista oseba opravljati največ dva mandata, vsakič za šest let. Protestantska organiziranost je po vsebini in obliki vidno bolj demokratične narave od denimo katoliške ali pravoslavne, protestantski škof se izvirno niti ni imenoval škof, ampak senior. Zaradi nekaterih razlogov – stikov z drugimi Cerkvami in ljudskega poenostavljenega razumevanja – so slovenski evangeličani dobili svojega škofa šele leta 2002. Leta 1995 so namreč Gezo Ernišo izvolili še kot seniorja. S preimenovanjem v škofa so dvignili simbolno raven položaja, da bi bil tudi z nazivom že na zunaj enakopraven s škofi drugih Kristusovih cerkva.
Prvič po Trubarju
Za 18.000 slovenskih evangeličanov, ki delujejo v 13 cerkvenih občinah, je izvolitev Geze Fila za škofa vendarle tudi malce presenetljiva. Volitve v prostorih murskosoboškega evangeličanskega centra na Slovenski 15 so se odvijale v svečanem, pa vendarle dokaj sproščenem ozračju. Nakazoval ga je že poslavljajoči se škof Erniša, ko se je z vsemi prijazno rokoval, izmenjeval pozdrave in kratke nagovore. Tudi kandidata za njegovega naslednika sta delovala vedro in sproščeno, čeprav volitve niso bile le gola formalnost. Leon Novak med Prekmurci nasploh, ne le med evangelilčani, uživa visoko spoštovanje in ugled. Za kandidiranje naj bi se odločil šele potem, ko se je prijavil Filo. Saj je Filo tudi njihov, prekmurski – a službuje v Ljubljani. Če bi škofovski sedež zasedel Filo, bi se z njim po dolgih stoletjih iz Prekmurja preselil v Ljubljano. Marsikateri Sobočanec in Prekmurec nad mogočo selitvijo ni kazal navdušenja. Da se to ne bi zgodilo in šele na prigovarjanje naj bi se Novak odločil za kandidaturo. Tega seveda nihče uradno ne zatrjuje niti ne potrjuje, se je pa o tem kramljajo v zakulisjih.
Izvoljencema je prvi voščil Geza Erniša, ki je ob tej priložnosti poudaril, da sta protestantizem in Evangeličanska cerkev Slovencem veliko dala – teh korenin ne smemo pozabiti, pač pa na njih graditi. Naslednikov mandat si predstavlja v duhu strpnosti, pri čemer je še dodal, da je demokracija to, da tudi drugim dovoliš, da lahko po svoje razmišljajo in po svoje živijo. Geza Filo se je rodil v Ivanovcih v občini Moravske Toplice. Iz teologije je diplomiral v Bratislavi leta 1982, duhovniško službo že 27 let opravlja v Ljubljani. Izvolitve se veseli, ker je dobil zaupanje kot dolgoletni evangeličanski duhovnik v Ljubljani. Tam, kjer je, kot je dejal, »protestantizem dejansko dvakrat utrpel zanik, najprej v 16. stoletju, potem pa po drugi svetovni vojni«.
Z novim škofom se bo v prestolnico države preselil tudi škofovski urad, pač skladno z načelom, da je urad tam, kjer škof opravlja službo duhovnika. Ljubljana bo prvič po Primožu Trubarju – ko je leta 1562 postal superintendent, so mu dejansko pripadle škofovske pristojnosti – dobila protestantskega škofa, kar je velikega simbolnega pomena. Škofovski urad v Ljubljani prinaša tudi miselni premik, da evangeličani niso le prekmurska verska posebnost, ampak so pomembno prisotni v samem središču slovenske duhovne in narodne samozavesti.
Od kod evangeličani v Prekmurju?
Zgodovina reformacije na Slovenskem pravi, da se je protestantska Cerkev s slovenskim bogoslužnim jezikom začela na Kranjskem: »Na potrebo po taki Cerkvi je opozarjal predvsem Primož Trubar v svojih knjigah, še posebej v Cerkovni ordningi iz leta 1564. Na čelu protestantskih cerkva v posameznih deželah so bili cerkveni sveti v Ljubljani, Gradcu in Celovcu. Vodja teh pa je bil superintendent. Ta je nadzoroval predikante (duhovnike) in skliceval je njihove seje ter posvetovanja.« Med prvimi superintendenti na Kranjskem so bili Primož Trubar, Sebastijan Krelj, Jurij Dalmatin in Felicijan Trubar. S protestanti se je začelo slovensko šolstvo: »Po Trubarjevih navodilih naj bi v kmečkih oziroma vaških šolah učitelji učili slovensko pisanje, slovensko branje in slovenski katekizem. Šolarjem po mestih je naročil, naj poleg nemških in latinskih pesmi pojejo tudi slovenske.« S protireformacijo, katere udarna pest je bila cerkvena inkvizacija, ki je smela uvesti preiskavo pravovernosti proti vsakemu človeku, je rimski papež zrušil protestantsko cerkveno organizacijo in šolstvo na Slovenskem. Kljub krutemu preganjanju se je nova vera, izhajajoča iz Luthrove reformacije, najbolj ohranila v Prekmurju, ki je v nekaterih predelih še vedno pretežno evangeličansko.
