LJUBLJANA – Prejšnji teden je papež Benedikt XVI. v avdienco sprejel prefekta Kongregacije za zadeve svetnikov, kardinala Angela Amata, in odobril objavo odlokov o junaških krepostih enajstih božjih služabnikov, med njimi Slovenca Friderika Ireneja Barage. Že prej jih je potrdila posebna kardinalska komisija. S tem je papež odprl vrata še zadnjemu pogoju v postopku za razglasitev Barage za blaženega, kar se bo zgodilo, če bo dokazan domnevni čudež na njegovo priprošnjo. Iz Baragove rojstne škofije, novomeške – kjer deluje Zavod Friderika Ireneja Barage –, so veselo oznanili: »Škofa Barago zdaj lahko nazivamo častitljivi Božji služabnik.«
Indijanski Trubar
Postopek Baragove razglasitve za blaženega so začeli pred šestimi desetletji, leta 1952. Kongregacija za zadeve svetnikov je pregledala dokumentacijo o Baragovem življenju in krepostih, njegove spise in spise o njem ter potrdila upravičenost postopka za ugotavljanje njegove svetosti.
Ljubljanska nadškofija je zgoščeni Baragov življenjepis tako predstavila: »Rodil se je 29. junija 1797 v Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem. Najprej je študiral pravo na Dunaju, po končanem študiju pa je vstopil v ljubljansko bogoslovje in bil leta 1823 posvečen v duhovnika. Služboval je v Šmartinu pri Kranju in Metliki, nato pa je odšel v Cincinnati v Ameriki, kamor je prispel 18. januarja 1831. Tam se je najprej učil indijanskega jezika, ki ga je potreboval za delovanje na misijonu ob Velikih jezerih, kjer so živeli Indijanci plemen Otav in Očipva. Njegovo misijonsko območje je obsegalo površino, skoraj 8-krat večjo od Slovenije. Očipvejsko-angleški slovar, ki ga je sestavil med svojim misijonskim delovanjem, se uporablja še danes. Baraga je postal apostolski vikar s sedežem v Sault Ste. Marie. Ko je bil vikariat leta 1853 povišan v škofijo, je Baraga postal prvi škof. Leta 1866 je škofijski sedež prenesel v mesto Marquette ob Gornjem jezeru, kjer je 18. januarja 1868 tudi umrl.«
Ozdravitev na priprošnjo
Pred dvema letoma je tiskovni urad Slovenske škofovske konference poročal, da je škofija Marquette uvedla preiskavo o domnevnem čudežnem ozdravljenju na priprošnjo Friderika Barage: »Če bi se čudež izkazal za pristnega, bi bil to odločilen korak naprej k razglasitvi škofa Barage za blaženega. Čudež naj bi se zgodil pri pacientu, ki je bolehal za tumorjem na jetrih, kar je potrdilo več preiskav, vključno z magnetno resonanco in ultrazvokom. Pacientova družina in krajevni župnik sta molila za ozdravljenje na priprošnjo škofa Barage, pri čemer so na pacientov trebuh pri molitvi položili Baragovo štolo. Bolečina je po tem dogodku popustila, preiskovalna operacija pa ni več odkrila sledov tumorja. (...) Če bo priprošnja škofa Barage obveljala kot najverjetnejši razlog ozdravitve, bo v postopku za beatifikacijo pridobljen ključni dokaz o njegovi svetosti pred Bogom.« Dodali so: »Če bo to potrjeno, bo Kongregacija za zadeve svetnikov znova pregledala vso dokumentacijo in sestavila priporočilo papežu o priznanju junaške stopnje Baragovih kreposti. Papež bo potem sprejel dokončno odločitev o razglasitvi škofa Barage za blaženega.«
Takrat napovedano se je pravkar zgodilo. Papeževa potrditev Baragovih junaških kreposti dejansko pomeni, da je že prav blizu tudi njegova razglasitev za blaženega.
Metliška pričevanja
Baragovega dveletnega kaplanovanja v njihovem mestu se prav radi spominjajo Metličani: »V župnijski cerkvi je kar veliko stvari, ki kažejo na njegovo delo in življenje v tej fari. V glavni oltar sta bili ob strani vdelani dve spovednici. V tisti na evangeljski strani je po izročilu spovedoval kaplan Baraga, zato se imenuje Baragova spovednica. Vseh 14 podob križevega pota je priskrbel Baraga. Na desni steni cerkve je plošča, ki je bila vzidana ob 100. obletnici smrti velikega misijonarja. Največja sled njegovega bivanja v Metliki pa je prav gotovo Baragova kapelica. Tako imenujejo domačini kapelico s podobo Matere božje ob državni cesti pod vasjo Dolnja Lokvica. Ob njej naj bi se ustavil, ko se je 25. oktobra 1830 tod mimo peljal iz Metlike v misijone. Na slovesu v Metliki se je zbralo dosti vernikov. Lokvičani so ga v velikem številu pričakali pri tej kapelici. Na tem mestu je bilo torej zadnje Baragovo slovo pri odhodu iz metliške župnije.«
Okrožje, mesto, vas, šola, festival
V michiganskih krajih ob Gornjem jezeru, kjer je misijonar deloval, so z njegovim priimkom poimenovali 2768 kvadratnih kilometrov veliko okrožje, ki pa je redko naseljeno, saj šteje le 8746 prebivalcev. Med njimi jih 3542 živi na mestnem območju Baraga. V središču naselja Baraga, ki mu pravijo kar vas, pa živi 1285 prebivalcev. Tri četrtine je belcev, največ jih je finskega, nemškega, francoskega in kanadskega izvora. Po slovenskem škofu so poimenovali tudi tamkajšnjo srednjo šolo. Kot dodatno zanimivost povejmo še, da bo 8. in 9. junija ob jezeru potekal tradicionalni festival jezerske postrvi. Na festivalski vikend je dovoljen ribolov brez dovolilnice.
