LJUBLJANA – Uprava RS za zaščito in reševanje do 5. decembra zbira vloge oziroma obrazce o ocenah škode oškodovancev, ki so jih prizadele poplave v začetku novembra. Zbiranje vlog po občinah teče, vmesnih podatkov pa na upravi nimajo. Znano je le, da je škode za več deset milijonov evrov, pri čemer država računa tudi na solidarnostno pomoč EU.
Zbrali oceno za skupno škodo
Uprava RS za zaščito in reševanje bo zbrala ocene za celotno škodo, so pojasnili na upravi. Ob tem dodajajo, da škodo na gozdnih cestah ocenjuje Zavod za gozdove Slovenije, na vodotokih Agencija RS za okolje, na kulturni dediščini ministrstvo za izobraževanje, kulturo, znanost in šport, v gospodarstvu ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter na državnih cestah ministrstvo za infrastrukturo in prostor.
Glede na sklep Uprave RS za zaščito in reševanje bodo nato 12. decembra potekali kontrolni pregledi regijskih komisij za ocenjevanje škode, nato pa bo uprava pripravila oceno celotne škode, ki jo bo državna komisija za ocenjevanje škode obravnavala predvidoma v drugi polovici decembra. Potrjeno gradivo zatem ministrstvo za obrambo pošlje vladi, so pojasnili na upravi.
Uničujoče poplave so od 4. do 6. novembra prizadele predvsem Štajersko, Koroško, Gorenjsko, Posavje in Posočje. Uprava RS za zaščito in reševanje je zato za več kot sto slovenskih občin izdala sklep o ocenjevanju škode na stavbah in infrastrukturi ter oškodovance pozvala, da do 5. decembra oddajo vloge oziroma pripravljene obrazce. |
Podjetniški sklad vloge pričakuje do jutri
V poplavah prizadeta podjetja imajo možnost del sredstev za povrnitev škode dobiti prek poziva Slovenskega podjetniškega sklada. Podjetja bodo lahko dobila povrnjenih do 20 odstotkov škode oziroma največ 200.000 evrov, skupno pa jim je na voljo 4,4 milijona evrov. Vloge sklad pričakuje do 26. novembra.
Na pomoč tudi vlada ...
Vlada je že napovedala, da bo pripravila poseben vladni sanacijski program za odpravo posledic poplav, medtem pa je zagotovila tudi že prva sredstva iz državnega proračuna. Med drugim je za najnujnejše ukrepe že 8. novembra namenila okoli deset milijonov evrov, štiri dni kasneje je iz tekoče proračunske rezerve zagotovila še 1,5 milijona evrov, pri čemer je bila pomoč namenjena za oskrbo z najnujnejšimi sredstvi prek Rdečega križa Slovenije in Karitasa v sodelovanju z občinami.
... in EU
Poplave so po prvih ocenah povzročile za več kot 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) škode, kar je pogoj za prošnjo države za solidarnostno pomoč EU. Slovenija je sicer v preteklosti ob naravnih katastrofah že zaprosila za sredstva iz Solidarnostnega sklada EU, in sicer v letih 2007 in leta 2010.
Kot so pojasnili na gospodarskem ministrstvu, lahko država članica EU zaprosi za pomoč v primeru večje naravne nesreče, ki je opredeljena kot kakršna koli nesreča, ki vsaj v državi povzroči škodo, ocenjeno na več kot tri milijarde evrov v cenah iz leta 2002 ali več kakor 0,6 odstotka njenega BDP.
V primeru pozitivne rešitve vloge prizadeta država prosilka dobi odobreno pomoč, ki je izračunana kot 2,5 odstotka za škodo v okviru limita, to je 0,6 odstotka BDP, in šest odstotkov za škodo nad limitom.
Za financiranje izrednih ukrepov po močnem deževju septembra 2007 je Slovenija iz solidarnostnega sklada EU prejela 8,3 milijona evrov. Za financiranje izrednih ukrepov po močnem deževju v septembru 2010 pa je smo iz sklada dobili 7,5 milijona evrov pomoči.