Škarpa se podira, inšpekcija pa nič

LJUBLJANA – V Mostah na Partizanski živi strojni tehnik Ivan Jazbec. Ljubljano, zlasti tisti del okoli moščanske tržnice, pozna kot svoj žep, saj se je leta 1935 tu rodil. Za vsako hišo posebej v naselju ve, katerega leta je nastala. »Naša je bila zidana in dokončana tik pred vojno leta 1940, sosedova pa desetletje prej, leta 1929.« Torej takrat, ko je bila v Sloveniji huda zima, snežilo je cel teden, ponekod je zapadlo do meter in pol snega.

Z ženo Nado sta še nedavno uživala relativno mirno življenje, ko je pred petimi leti sosedova betonska ograja zaradi plazenja zemlje začela pokati in se nevarno nagibati na njun vrt. »Kljub temu da je bila nekoč močna in dobro zgrajena, je začela dobesedno razpadati,« nam pove Jazbec, ki je več kot 20 let skrbel za kemično obdelavo vode v Toplarni Ljubljana. »Da, bil sem odgovoren za proizvodnjo destilirane vode,« ponosno pove, medtem ko s pomočjo bergel počasi stopica po stopnicah in kaže na razdejano ograjo. 
Nekajkrat je pozval soseda, naj jo sanira. Ker se ni odzval, je vse skupaj dobronamerno prijavil inšpekciji. »Zapisali so, da ograja ne predstavlja nobene nevarnosti, jaz pa dobesedno vidim, kako mi pred očmi vsak dan leze in poka.«

Lomi se 
betonska ograja

Jazbec je kljub letom in nekajkratnim obiskom bolnišnice še vedno postaven možak. Ne nazadnje je bil Titov mornar, ponosno pove, kako je vojaščino služil na rušilcu Biokovo, to je bila italijanska bojna ladja, ki jo je Jugoslavija leta 1949 skupaj z rušilcem Triglav dobila od Italije kot povračilo vojne škode. »Tam sem se navadil morja, ki ga imam še danes rad,« pove Jazbec in poudari, kako je na Biokovu spremljal maršala, ki je konec petdesetih z Galebom potoval v Indokino.

Potem pove, da so se pravzaprav težave začele, ko naj bi sosed v osemdesetih k hiši zgradil prizidek: »Opozarjal sem ga, da ne bo dobro, da bo vse skupaj pokalo in rinilo narazen, a mi je odgovoril, naj se brigam zase. Nekaj časa je bil mir, nato so se začele uresničevati moje napovedi.«

Dobro temeljena in zidana pol metra debela betonska škarpa ni vzdržala in je popustila pritisku zemljine, ki počasi leze in pritiska na škarpo. Ta se nagiba in poka: »Si predstavljate, kakšen pritisk na škarpo je to, da poka kot za šalo,« pove Jazbec. Na začetku vrta je škarpa počila po diagonali in zarežala je za več kot pedenj široka reža. Dež zdaj počasi spira in spodkopava drobovje škarpe in vse skupaj se bo zdaj zdaj sesedlo.

Inšpektor bi saniral, zidar bi podiral

Ker od soseda ni bilo odziva, je Jazbec 18. avgusta na sedež Inšpektorata za promet, energetiko in prostor OE Ljubljana – Kranj oddal vlogo glede škarpe. Po njegovih besedah je že slaba dva tedna po prijavi na njegova vrata potrkal inšpektor in preveril stanje na terenu. »Inšpektor je bil večkrat tu, z njim je prišel tudi zidar. Inšpektor je bil za takojšnjo sanacijo škarpe, jasno je videl, da škarpa nevarno poka in se nagiba. Zidar je celo predlagal, da bi bilo najbolje vse skupaj podreti in zazidati novo škarpo.«

Jazbec je bil pripravljen potrpeti, saj je upal, da se bo vendarle kaj premaknilo, da bo stvar stekla. »Z ženo nisva želela nič drugega kot sanacijo škarpe v prvotno stanje, nič drugega. A je tako ostalo.« Z nikomer se ni želel prepirati niti tožiti, zato je čakal in dočakal odgovor z inšpektorata, ki ga je prejel po dobrih štirih mesecih, januarja 2015.

Glavna inšpektorica ne vidi nevarnosti

Gradbena inšpektorica Aleša Cajnko je v odgovoru Ivanu Jazbecu zapisala, da so ugotovili, »da ne gre za nevarno gradnjo po zakonu o gradnji objektov, zato ni razlogov za nadaljnje vodenje inšpekcijskega postopka«. 
Ko nam je Jazbec pokazal odgovor inšpektorice, se mu je roka vidno tresla: »Poglejte tole, kaj je zapisala inšpektorica. Zemlja stiska in pritiska na škarpo, jo lomi, škarpa se nevarno nagiba, ona pa: Ah, to ni nič! Kakšna država je to?! Ne vem, sva z ženo morda prestara, da bi se z nama ukvarjali,« je bil pretresen Jazbec. Inšpektor bi torej saniral, zidar bi podiral in zidal na novo, inšpektorica pa ne vidi nevarnosti. V odgovoru inšpektorice, univerzitetne diplomirane inženirke arhitektke, med drugim v pojasnilu piše, da nevarna gradnja pomeni, da gradnja ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte ali njihovo okolico.