Skala razdejala vinograd, ustavila se je tik pred hišo

STRAŽA – »Edina sreča, da ni nikomur nič,« je ob našem poizvedovanju, kje si je utrla pot četrt kubika velika skala, pripomnila Mira Rajak iz Straže. Med tamkajšnjimi prebivalci ni nobene panike, saj so tovrstnih pojavov vajeni, a kljub temu se postavlja vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi kamen, ki se je utrgal nekje v gozdu na Straškem hribu, zadel katerega od domačinov.

Najboljša zaščita bi bila mreža

»Slišal sem ropot, a nanj nisem bil pozoren. Saj veste, pogosto se sliši divjad, ki hodi tod okoli. No, potem pa je sosed povedal, da je kamen pristal na dvorišču Plutovih,« je povedal Matjaž Šuštaršič. Tudi k njihovemu oziroma sosedovemu vinogradu se je lani prikotalila skala, ustavila se je na robu škarpe in sosed Kužnik ga je postavil za spomin. Če bi ta skala imela le malo večjo hitrost in bi se skotalila čez škarpo, bi kaj lahko končala na avtomobilu, ki je običajno parkiran spodaj. Ljudje v klepetu obujajo spomine na svoje izkušnje s skalami. »Pred kakšnimi petimi leti sem delala na vrtu, ko se je v vinogradu sprožil večji kamen, pristal je na cesti. Najboljša zaščita bi bila gotovo mreža,« razmišlja Rajakova.

Skala tudi pri županovi zidanici

Pobočje Straškega hriba je na gosto posejano z vinogradi, zidanicami in tudi hišami. Nad njim je gozd, in ker gre za območje geološkega preloma, je krušenje skal pogost pojav. »Lani jeseni in letos spomladi smo s fakulteto za geodezijo evidentirali, premerili in fotografirali vse nevarne skale in jih vnesli v prostorski informacijski sistem občin. To je bil prvi korak. Zdaj bomo morali v sodelovanju z državo zagotoviti denar in pripraviti program sanacije, kako območje zaščititi. Težava je namreč tudi ta, da je celotno območje prav zaradi erozije varovano, kar pomeni, da so prepovedani kakršen koli poseg, sečnja in urejanje. Gre predvsem za območje nad Dolnjo Stražo in središčem Straže. Je pa del gozdov v državni lasti, del pa v lasti zasebnikov. Resda je lastnik zemljišča odgovoren za zaščito svoje zemlje, če grozi nevarnost, a tu je težava, ker je območje zaščiteno,« je pojasnil župan občine Straža Dušan Krštinc, ki ima tudi sam slabe izkušnje s skalami. Ena je namreč pred časom pristala tudi pri njegovi zidanici.

Določene skale pomenijo potencialno nevarnost za objekte in ljudi, k premikanju le teh pa zdaj pripomore tudi vreme. Tako suša, ki povzroča velike razpoke v zemlji, pa tudi divjad. Domačini namreč v tem obdobju opažajo, kako hodi srnjad h Krki, kar pomeni, da se več gibajo, tudi po skalovju v gozdu.

Na Straškem hribu naj bi bilo na stotine skal; od večjih kamnov do takšnih več kubikov velikih skal, ki so nevarne za ljudi in njihovo lastnino. Vsake toliko časa si katera utre pot v dolino in do zdaj se na srečo ni zgodilo še nič hujšega. Tudi zadnji kamen, ki je imel kakšnega četrt kubika prostornine, si je utrl sicer nevarno pot, a brez posledic. No, na svoji poti je uničil kakšnih 20 metrov vinograda pa starejšo zapuščeno barako, s hitrostjo, ki si jo je nabral pri kotaljenju, je celo preskočil cesto, se znova kotalil po travniku in zavil k Plutovi hiši, kjer je na dvorišču poškodoval tlakovce in robnike. Če bi slučajno malo višje zavil k hiši Zarabčevih, pa bi pristal v zidu in škoda bi bila zagotovo večja.