Škaf Savinje na glavo in liter rdečega na eks

Nedeljska etnografska povorka na tematiko žito in kruh na Ljubnem ob Savinji, ki velja za eno izmed najlepših turistično-zabavnih poletnih prireditev v Sloveniji, je privabila množico gledalcev iz širše Zgornje Savinjske doline ter drugih delov države. Manjkalo ni niti tujcev, ki tačas dopustujejo v teh krajih v kampih in na potovanju po čudoviti deželi, kot so nam opisali te kraje kamperji iz kampa Menina iz Nizozemske.

Etno povorka Žito

Tokratni sprevod s prikazi pridelave žita in s tem povezanih del na kmetijah v zvezi s kruhom je bil nekaj krajši (druga društva in klubi iz občine Ljubno se tokrat namreč niso predstavila), a je bila dodana vrednost tej etnološki prireditvi prav zato toliko večja. Krajani vasi in zaselkov Radmirje, Savina, Primož, Ter, Planina, Mrzli Vrh in drugi so na traktorskih prikolicah prikazali vse najlepše, kar sodi v delo na polju in domu, od setve žita, žetve in mlačve ter gostije po opravljenem delu. Flosarski sprevod se je začel na Forštu in ob komentarjih vedno šegavega in prijetnega Jerneja Slapnika ter lepe mladenke Marjete Zagožen končal v Vrbju ob reki Savinji, kjer se je zbrala velika množica radovednih ljudi.

Vdiranje flosa nevarno opravilo

Flosarski praznik na Ljubnem je zares nekaj posebnega, saj je trajal kar ves teden, končal pa se je v lepem vremenu. Postavljene stojnice tamkajšnjih društev, Komen, Toplica, Sločavske filcarke, ter nekaterih drugih so vabile na domače dobrote in izdelke domače umetnostne obrti, ljubenski flosarji (bognedaj reči splavarji!) pa so se pripravljali na vdiranje flosa in rajžo po vodi. Komandiral jih je najstarejši flosarski starešina nove generacije Martin Juvan Čuks, ki se je moral kar nekajkrat zadreti nad sempataj neposlušnim zelencem ali malo fajhtnim flosarjem, kot pravijo. A se je vse lepo začelo in po dveh vdrtih flosih (letos prvič so splovili tudi flos za najmlajše flosarčke) in kratko plovbo do mesta krščenja flosarskega zelenca.

Flosarski krst

Že zelo stara ceremonija, nekakšen običaj, značilen za prave flosarje, ki so sto let nazaj splavljali po rekah žagane lesne sortimente, reme, deske colarce, stropnice, podnice in štuke in tramičje, tudi prizme, je bil krst splavarja, ko se je ta izkazal in prestal skušnje, posebne zapovedi flosarije, napornega in nevarnega dela ob plovbi. Običaj je bil v nekoliko šegavi obliki prenesen na spominsko prireditev flosarski bal z obveznim krstom zelenca. Za letošnjega flosarskega pripravnika in zelenca ljubenskih flosarjev je bil izbran Matic Jeraj Šinti, 23-letni mesar iz bližnje vasi Okonina, ki mu je pripadla ta čast. Pri flosariji je sodeloval že njegov stari ata Ivan Jeraj, zato je bil vesel, da se je lahko vključil v to plemenito druščino pravih mož.

Matic je flosarski krst po prvih preizkušnjah na vodi in pozneje še ob zaslišanju posebne skupine zapečenih flosarjev uspešno prestal, nato pa je moral ošpičiti flosarski kol, brez katerega ni plovbe. Še nekaj nabožnih levit in nasvetov ceremonjerja, dovoljenje botra, »premožnega« Marjana Žveplana, da so iz škafa skozi sito zlili hladno Savinjo, da so se novemu flosarju ohladili možgani. Nato še dovoljenje za eks litra rdečega vinca in flosarski pripravnik je bil opran vseh grehov ter zavezan v flosarske zapisane in nenapisane manire.

Novodobni drvarji in flosarji so umetniki

Preden so zaigrali člani ansambla Spev, ki je množici ljubiteljev domačih viž pripravil prelep koncert, zvečer pa še zabavo za staro in mlado, tako imenovani Flosarski večer, so se vžgali umetniki hitrostnega kiparjenja v lesu. Poleg petih korenjakov, specialistov za trd in mehek les, zares pravih lubadarjev, se jim je ob bok postavila z verižno motorko tudi Helena Rismondo iz Valburge. V eni uri so izdelali vsak svoj lik živali, med njimi sta rezela, brusila in finiširala tudi najbolj znana slovenska motokiparja Vlado Cencel iz Velenja in aktualni državni prvak Tadej Brgles iz Ljubnega. Prvi je izoblikoval bika Torra, domačin Tadej pa umetnino z divjim petelinom ruševcem. Vse kipe so odstopili dobrodelni dražbi, ki je sledila ob veliki zabavi, ki se sploh ni končala. Nekateri so dopust podaljšali v ponedeljek, drugi pa … ja, čakal jih je šiht, še tretje pa zdravljenje betic po prehudi moči in neprespani noči.