Siva vrana pobegne, še preden se puška dvigne

LJUBLJANA, KRŠKO  – Kmetu Martinu Meniču s Krškega polja so vrane poleti 2011 uničile 30 ton paprike in paradižnika. Tistega leta je Krško polje porjavelo od žgočega sonca. Že tako prodnata zemlja je razpokala, pomagale niso niti občasne nevihte.

A vrane niso bile edina nadloga. Danes je cena zelenjave nekoliko boljša, takrat pa je bila zelo nizka, prenizka, da bi kmetje zdržali pritisk z vseh strani.

Kot nam je povedal gospodar Lovske družine Veliki Podlog Zdravko Jaklič, družina vsako leto kmetom izplača od 1000 do 2000 evrov odškodnine. »Največ škode povzročijo divji prašiči in divjad, vrane pa zlasti ob sušah.« Logika odškodnin lovskih družin je v tem, da kmetu povrnejo vsaj za seme, medtem ko večjih škod seveda ne morejo pokriti. In večje škode divjad povzroči praviloma ob naravnih nesrečah, zlasti ob sušah in v primeru poplav.

Je vran res preveč ali napadajo le ob suši, ko po rastlinjakih iščejo hrano in vodo? Slišimo tudi zgodbe, da jih je vse več, da postajajo agresivne in se tu in tam zakadijo tudi v človeka. Pa pojdimo lepo po vrsti.

Siva, črna in poljska

V Sloveniji obstajajo tri vrste vran; siva (Corvus cornix), njej zelo sorodna črna (Corvus corone) in na polja prilagojena poljska (Corvus frogilegus).

Kot pravi ornitolog Tomaž Jančar, je v Sloveniji daleč največ sivih: »Po zadnjih podatkih jih pri nas gnezdi od 40.000 do 82.000 parov, zato nanjo naletimo tako rekoč povsod na urbanih območjih.«

Siva vrana je prehranski oportunist, zato išče hrano povsod; stika za žuželkami in malimi glodavci v parkih in na vrtovih kot tudi po prehranskih odpadkih. Velja za eno od najinteligentnejših ptic na svetu, zato je izjemno prilagodljiva. Ob morju krade jajca galebom in kormoranom, zgrabi malega raka in ga z velike višine spusti na kamenje ter pobere užitno drobovje. Izraelski biologi so posneli sivo vrano, ki je ob reki nadrobila kruh v vodo in tako lovila male ribe.

Črna vrana je njena najbližja sorodnica. »S sivo sta se v bližnji preteklosti razšli in zavzeli različna območja, zato se mešata le v mejnem pasu,« pojasnjuje Jančar in dodaja: »Če poenostavimo, v Sloveniji prevladuje siva vrana, medtem ko bomo v Avstriji videvali skoraj izključno črno. Na Otoku je obratno, na Škotskem živi siva vrana, medtem ko v Angliji videvamo črno.«

V Sloveniji po podatkih ornitologov gnezdi morda le nekaj deset parov črne vrane.

Črno obarvane ptice, ki jih krškopoljski kmetje opažajo v nasadih paprike in paradižnika, pa so rahlo manjše poljske vrane.

»Gnezdijo v kolonijah, tudi po 20 parov skupaj. Na Krškem polju imajo kolonijo blizu letališča pri Cerkljah.« Prilagojene so na življenje na poljih in travnikih, saj se hranijo z žuželkami, polži, rastlinskimi odpadki in mišmi. V Sloveniji gnezdi morda 200 parov.

Vrana ni plenilec niti napadalec

Širijo se govorice, da napadajo in mesarijo golobe, pobegle kanarčke in manjše papige. Jančar odgovarja: »Prizor, kako vrane napadajo goloba, je resda mučen, vendar gre v takih primerih zanesljivo za bolnega ali obnemoglega ptiča. Vrane golobom, izjemnim letalcem, sicer niso kos. Z golobom ima hude težave celo sokol, ki je vrhunski plenilec. Vrana ni opremljena za lov na druge ptice ali živali, ker pa je oportunist, se loti vsega, mladičev, jajc, obnemoglih, zato je oportuni mrhovinar.«

Vendarle pa je nekaj resnice v tem, da vrana napade tudi človeka. »Vsiljivce odganja iz bližine gnezda. Srečanja z vrano, ki je poletela proti nam, tik nad glavo, so redka, praviloma v bližini gnezd.« Napad običajno le nakaže, so pa znani primeri, ko se je zaletela v človeka, a enako počne tudi sova, ne nazadnje tudi domači petelin, če preveč stikamo po kurniku. Govoriti o vranah kot nevarnih pticah je naravnost bizarno.

Škoda je zanemarljiva

Jančar nam je priznal, da se je število sivih vran v zadnjih letih morda za malenkost povečalo. »Kot opažamo, so zavzele še nekaj dodatnega urbanega prostora, kjer so nekoč že živele, ampak število je zanemarljivo.«

Siva vrana je lovna ptica, v LD Veliki Podlog imajo v načrtu za odstrel določenih 20 osebkov. Jaklič priznava, da lov nanje ni preprost: »Žival je zelo pametna, zletijo in pobegnejo, preden dvigneš puško.«

Na poljih ob suši v resnici povzročijo nekaj škode. Letos še ni strahu, saj je dežja dovolj. A to se lahko v trenutku spremeni. Medtem ko sta črna in poljska vrana zavarovani vrsti in se ju ne strelja, je siva kot rečeno lovna ptica. To pa pomeni, da mora škodo prvih dveh kmetom kriti država, škodo sivih pa lovske družine.

No, človek bi si težko zamislil bolj neumno zakonodajo. Za škodo zavarovanih vrst, ki so tako rekoč nenevarne, je odgovorna država, za škodo sivih vran pa kmetje sami! Da ne bo pomote, na poljih, kjer sive vrane lahko povzročijo edino omembe vredno škodo, so lovci tudi kmetje in sovaščani. Škodo torej poplačujejo sami sebi.

Država je v zadnjih sedmih letih za kmetijske subvencije namenila več kot dve milijardi evrov, približno 300 milijonov na leto, pri čemer vsako leto pridelamo manj, samooskrba s hrano še naprej pada. Zagotovo ne zaradi sivih vran! Zatorej bi država ob toliko denarja prav lahko našla nekaj tisočakov za kmete, ki so jim sive vrane nakljuvale papriko.

Za konec dodajmo, da so vrane na poljih tudi koristne. Ni boljšega za uničevanje majskega hrošča.