LJUBLJANA – Sistema satelitskih urgentnih centrov, kot jih predvideva osnutek pravilnika o službi nujne medicinske pomoči, do nadaljnjega ne bo, je za Radio Slovenija na mednarodnem simpoziju o urgentni medicini povedal član delovne skupine pri ministrstvu za zdravje Roman Košir. Vzrok je negativno mnenje o novem pristopu k urgentni medicini v javni razpravi.
Po Koširjevih besedah so analizirali obremenitve in dejanske zmožnosti na vseh urgentnih točkah po Sloveniji, ki so odprte, in sicer male zdravstvene domove, kjer zdravnik z ekipo lahko prepelje življenjsko ogrožene bolnike v bolnišnico. »Ugotovili smo, da bi vendarle lahko naredili ta sistem drugačen in ga optimizirali. Problem dežurnih služb in tega zapiranja je tudi problem dejanskega zaposlovanja osebnih zdravnikov. To sledi strahu po pomanjkanju sredstev, po kompenzaciji sicer nizke plače družinskih zdravnikov, in to je bil velik in izjemen upor, ki se je prenesel na lokalne skupnosti, na politično raven,« je pojasnil v petek ob robu simpozija v Portorožu.
Premike vseeno pričakuje
Košir ima občutek, da »smo si s tem vsi skupaj dali eno klofuto in da bo to vendarle za bolnike v sedanjem sistemu prinašalo kar precej težav«. Vendarle pa pričakuje nekaj premikov na tem področju. Spomnil je, da so v preteklosti gradili bolnišnice in zdravstvene domove eno ob drugem, postopoma pa sta že in bi še nastajali dve urgentni službi le nekaj 100 metrov narazen. »To ni smiselno. Smiselno je, da sta pod isto streho,« je poudaril in dodal, da bo za 10 novih urgentnih centrov in 10 pridruženih zdravstvenih domov, ki so blizu skupaj, zdaj drugače in se bo dežurna služba opravljala na enem mestu.
Kar se tiče manjših, dislociranih satelitskih urgentnih centrov, pa bodo po Koširjevih besedah dodali triažno sestro, da bo vedno nekdo v ambulanti, ne bo pa to v pravem organizacijskem pomenu satelitski urgentni center z bodočimi urgentnimi zdravniki, z nadzorovano opremo. Kot je pojasnil, so »v javni razpravi dosegli tako negativno mnenje o novemu pristopu k urgentni medicini, da tega ta trenutek ne moremo narediti«. Košir pričakuje, da bo dispečerstvo prineslo druge številke in po ponovni analizi v roku dveh let ali še prej bodo čez čas verjetno to lahko spremenili.
Glede na osnutek pravilnika, ki je bil do 22. maja v javni razpravi, naj bi nujno medicinsko pomoč (NMP) neprekinjeno izvajalo 12 urgentnih centrov in 18 satelitskih urgentnih centrov. Na terenu naj bi bila na voljo nujna reševalna vozila in reanimobili. Prav tako osnutek predvideva mrežo dežurnih ambulant v manjših zdravstvenih domovih, ki pa ne bodo odprte ves čas. Toda pripombe nad novo organizacijo, zlasti pa mrežo, imajo v vseh regijah.
