ZADOLŽEVANJE

Šircelj vrača Stanovniku: To je moralni hazard

Objavljeno 27. april 2012 16.00 | Posodobljeno 27. april 2012 15.58 | Piše: P. J.

Janez Stanovnik meni, da bo zlato pravilo negativno vplivalo na suverenost države.

Je res kriv Stanovnikov govor v Dražgošah?

LJUBLJANA – »Suverenosti države ne izgubljamo z zlatimi pravili, ampak s prekomerno porabo in prekomernim zadolževanjem, čemur smo bili priče v zadnjih treh letih, ko se je primanjkljaj države vsako leto povečal za dve milijardi, dolg države pa se je v zadnjih treh letih povečal za osem milijard in znaša že 16 milijard evrov,« na očitke predsednika zveze NOB Janeza Stanovnika odgovarja Andrej Šircelj, predsednik Odbora za finance in monetarno politiko v državnem zboru.

Izprijeno je, da bi mi porabljali, drugi pa odplačevali

Stanovnik je namreč dejal, da bomo suverenost države izgubili z zlatimi pravili, in če smo zavrnili Beograd, bomo rekli ne tudi tistemu drugemu, ki se ravno tako začenja na B. Šircelj mu odgovarja, da je prav prekomerno zadolževanje in najemanje kreditov tisto, kar dela državo vedno bolj odvisno od drugih in zmanjšuje suverenost države. »To je moralni hazard s prihodnostjo bodočih rodov. Do takega moralnega hazarda z življenjem prihodnjih rodov nobena sedanja generacija ni upravičena, tudi najstarejša ne. Izprijeno je, da sedanje generacije porabljajo denar, ki jih bodo skupaj z obrestmi plačevale prihodnje generacije.«

To bi lahko vedel

Šircelj v odgovoru, objavljenem na spletni strani SDS, še piše, da nima nihče pravice porabljati denarja, ki ga ni ustvaril. «Večja kot je odvisnost države od mednarodnih finančnih ustanov, manjša je namreč suverenost države.« Kot dokaz za to navaja tudi zmanjšanje suverenosti manj razvitih držav 70-ih in 80-ih letih. »Prekomerna poraba in prevelika zadolžitev, povezana s korupcijo, je v teh državah povzročila kolaps pri odplačevanju glavnic in obresti mednarodnim finančnim ustanovam. Posledica je bila zmanjšana suverenost in skoraj popolna gospodarska, finančna in politična odvisnost od mednarodnih finančnih in drugih korporacij.« Šircelj še piše, da bi lahko to človek, ki je bil dolgo zaposlen na dobro plačanem delovnem mestu v OZN, vedel. »Čeprav sam ni občutil bede in lakote ljudi, ki so živeli v visoko zadolženih državah, ki so izgubile ali izgubljale suverenost, saj je živel v blišču in razkošnih sobanah mednarodnih ustanov.«

Deli s prijatelji