RIGELNIKOVI

Sinu gre še 
bolje kot očetu

Objavljeno 10. julij 2016 10.45 | Posodobljeno 11. julij 2016 09.21 | Piše: Ksenija Koren

V ljubljanski Situli se je posla z oddajanjem nepremičnin lotil sin Hermana Rigelnika Matej Rigelnik. Sosedje znajo povedati, da mogoče ima dovoljenje za oddajo, nima pa njihovih soglasij.

V poslu z nepremičninami in oddajanjem stanovanj turistom, ki obiščejo slovensko prestolnico, smo odkrili podjetje HMR, d. o. o., katerega lastnik je bil včasih Herman Rigelnik, pozneje pa ga je tako lastniško kot upravljavsko prevzel njegov sin Matej Rigelnik. Sin nekdanjega predsednika slovenskega parlamenta, ki je pozneje zajadral v gospodarstvo, zaradi česar se je moral konec aprila letos zagovarjati tudi pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje bančne zlorabe in odgovornost zanje, pravi, da oče danes v tem podjetju nima nobene vloge. Čeprav javno dostopne evidence razkrivajo, da je sedež podjetja v stavbi pod gradom, kjer naj bi nepremičnino po poročanju Financ Herman Rigelnik (še leta 2007 po Managerjevi lestvici 19. najbogatejši Slovenec) leta 2013 kupil za 468.000 evrov. O svojem poslu Matej Rigelnik pravi: »Zelo bom vesel, če boste napisali, da se stanovanja oddajajo. Da je to dejavnost, za katero imam vsa dovoljenja za opravljanje v Sloveniji in da je vsa dokumentacija urejena. S to dejavnostjo sem se začel ukvarjati šele septembra lani, ker sem videl investicijsko priložnost in sem te nepremičnine tudi kupil.«

Štiri stanovanja 
v luksuzni stolpnici

Podatki iz zemljiške knjige razkrivajo, da ima Rigelnikovo podjetje v luksuzni stolpnici pri ljubljanski železniški postaji dve stanovanji, lastnik še dveh pa je lastnik podjetja Matej Rigelnik. Ta je bil do februarja letos zaposlen v Novi ljubljanski banki (NLB), opravljal je funkcijo namestnika direktorja za privatno bančništvo, zdaj pa je že pet mesecev v Triglav Skladih. Zanika neuradne navedbe, da naj bi ga iz NLB odslovili, pravi, da je odšel prostovoljno, ker je bila ponudba Triglav Skladov boljša. Ima pa, o tem priča zemljiška knjiga, pri NLB še vedno kredit za eno od štirih stanovanj, in sicer za 45 oziroma skupaj s terasami 61,1 kvadratnega metra veliko stanovanje v tretjem nadstropju. Kredit ima do leta 2035, do takrat mora svojemu nekdanjemu delodajalcu vrniti izposojenih sto tisočakov.

Mlajši Rigelnik ima sicer v dokumentih stalno prebivališče prijavljeno v Mežici, ima pa v ljubljanski stolpnici v tretjem nadstropju v lasti še 136,8 kvadratnega metra veliko stanovanje. V tem, ki skupaj s terasami meri kar 190,3 kvadrata, po naših informacijah tudi živi. Čeprav je Matej Rigelnik kritičen do drugih ljudi iz svojega posla, ki to počnejo brez dovoljenj, je od sosedov iz Situle slišati, da tudi sam morebiti ima dovoljenje za oddajo stanovanj, menda pa nima soglasja lastnikov sosedov, ki ga potrebuješ za oddajanje prek Airbnb, prek katerega sicer oddaja stanovanje.

Rdeča nalepka v registru

Opazili smo tudi, da ima njegovo podjetje HMR, ki ima v Situli še 107,3 kvadratnega metra veliko stanovanje (skupno s terasami meri 143,1 kvadrata) v tretjem in 44,5 kvadratnega metra veliko stanovanje (skupno s teraso pa 59,1 kvadratnega metra), v evidenci Gvin oznako, da je davčni neplačnik, o čemer priča fotografija. Ta informacija je Rigelnika mlajšega presenetila. Naknadno nam je pojasnil, da gre za nekaj sto evrov dolga, ki bo poravnan še na dan, ko smo govorili (bil je četrtek, 30. junija). V podjetju Bisnode, ki izdaja register Gvin, so nam sicer pred časom pojasnili: »Z oznako davčni neplačniki ali nepredlagatelji označujemo podjetja, ki jih Finančna uprava RS javno objavlja na seznamu davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi, ki na 25. dan v mesecu pred mesecem objave presegajo 5000 evrov in so starejše od 90 dni. Isto oznako imajo tudi podjetja, ki so zavezana za davek in organu do 25. dne v mesecu pred mesecem razkritja niso predložila obračuna davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače za predpretekli mesec (REK-obrazec).« Matej Rigelnik je zagotovil, da ni davčni dolžnik, ampak gre »zgolj za administrativno napako računovodkinje na REK-obrazcu. Napaka pa je bila odpravljena.« Oznaka naj bi iz registra Gvin po njegovih trditvah izginila 10. julija.

606 tisočakov posojila

Našo pozornost je pritegnilo tudi poslovanje podjetja HMR, ki ima sedež v nepremičnini, ki jo je kupil Herman Rigelnik, in je imelo bančni račun včasih odprt pri razvpiti Factor banki, v kateri so poniknili davkoplačevalski milijoni, a je ta račun zdaj zaprt, po javno dostopnih podatkih pa poslujejo prek NLB. Podatki kažejo, da je imelo podjetje lani le 3747 evrov čistih prihodkov iz prodaje, leto prej nič, v še dveh letih prej pa skupno 700 evrov, hkrati pa je v lanskem letu dobilo 606.000 evrov posojila. Matej Rigelnik trdi, da ne gre za kakršno koli bančno posojilo in zanika neuradne podatke, da naj bi šlo za posojilo NLB ali Hypo banke: »To je posojilo lastnika. To je posojilo mene podjetju. Če bi bil kredit banke, bi bil ta hipotekarni. To je kredit, ki ga je dala fizična oseba, direktor tega podjetja, za nakup stanovanja za opravljanje dejavnosti oddajanja.« Kot trdi Matej Rigelnik, se je začel z nepremičninskimi posli ukvarjati šele konec lanskega leta, zato tudi takšni prihodki.

Na vprašanje, od kod natančno vrtoglave vsote za nakup nepremičnin, pa je odgovoril: »Z vrednostnimi papirji se ukvarjam že 15 let in se je nabralo kar precej denarja.« Čeprav Matej Rigelnik sprva na pisna vprašanja ni želel odgovarjati, ampak je vztrajal pri ustni komunikaciji, si je v nekaj dneh premislil in nam pisno sporočil še: »Kredit sem jemal kot fizična oseba pri NLB in sem ga refinanciral pri Abanki. Skupni znesek kredita znaša 250.000 evrov. Nisem preveril, ali je zadeva vidna v zemljiški knjigi.« Pozneje je na vprašanja o visokem kreditu, glede na nizke prihodke podjetja iz prodaje, pisno sporočil še, da: »Podjetje HMR pri zunanjih upnikih ni najelo nobenega kredita. Edini upnik podjetja je hkrati lastnik, torej Matej Rigelnik. Torej: podjetje HMR, d. o. o., dolguje denar izključno svojemu lastniku, ne pa bankam. Gre za kratkoročni kredit, ki ga bom po vsej verjetnosti spremenil v dolgoročnega ali pa v lastniški kapital in s tem dokapitaliziral svoje podjetje. Če bom prejel resno ponudbo za nakup, bom razmislil tudi o morebitni prodaji stanovanj.« V Situli več praznih stanovanj še vedno prodaja tudi 
investitor. 

Deli s prijatelji