Politiki si zelo radi izmenjujejo kritike in različne očitke. Jasno, velikokrat so njihovi poskusi diskreditiranja druge strani povsem neutemeljeni. Pogosto z neverjetno lahko(tno)stjo prestopijo mejo še sprejemljivega, olikanega komuniciranja. Ker že vnaprej vedo, da bo tisto, kar nameravajo povedati, če bo začinjeno še z ustrezno sovražno retoriko, bolj všeč skrajnežem med njihovimi podporniki, ki bodo potem z udrihanjem po tamtamih povzročali tolikšen trušč, da bo ta najbrž znova preglasil plaho, plašno in praviloma komaj slišno resnico. Pri tem pa se le redkokdaj pozabijo pohvaliti, češ da jim gre predvsem za resnico. Pa še kaj. Ima pa zaradi tega trušč nekoliko
čokoladn(ejš)i priokus. Sinestezijski učinek opranih možganov.
Konec leta 2011 smo imeli predčasne parlamentarne volitve. Če metaforično poenostavimo rezultat: kljub trudu stricev iz ozadja in njihovih nečakov v ospredju ali prav zaradi njega – nekdo me je v teh dneh vprašal, ali takšna fraza pomeni, da če je nekdo nekomu stric, je potem tudi tisti, ki mu je prvi stric, njemu nečak – je nazadnje kar 315.000 volivk in volivcev prisluhnilo (!) čokoladicam Pozitivne Slovenije, približno 288.000 pa čokoladicam SDS. To ni tako malo ljudi.
Ni nobena skrivnost, da podporniki sčasoma prevzamejo vzorce, ki so značilni za njim najljubše politike. Čim bolj so ti podporniki preprosti v svoji nadutosti in omejenosti, tem bolj so nestrpni, agresivni in, tako žal je, hudobni. Primitivci. In kaj vse si ti, na primer, dovolijo? Gredo in potrkajo (pozvonijo) na vrata stanovanj tistih politikov, ki jim niso všeč. Če so takrat doma samo otroci politikov, ustrahujejo kar njih. Drugič, obešajo in zažigajo lutke z obrazi politikov. Tretjič, javno zagovarjajo zločine izpred več desetletij in celo domnevno domoljubne spominske prireditve zlorabljajo za pogromaško, ideološko podžiganje političnih strasti. Če pa ne utegnejo ne prvega ne drugega, niti tretjega? Potem svoje fašistoidne potrebe zadovoljijo bodisi s pisanjem vulgarnih mailov bodisi s klicanjem in zmerjanjem novinarjev po telefonu. To, kar počnejo, je mogoče za koga alternativno, vendar takšni ljudje leta 2013 ne morejo biti alternativa.
