LJUBLJANA – »V podjetjih industrije kovinskih materialov je delo potekalo povsem normalno v podjetjih, ki zaposlujejo več kot 80 odstotkov delavcev. V elektroindustriji so le redka podjetja zaradi današnje stavke ustavila proizvodnjo. V kovinski industriji na vzorcu podjetij, ki skupaj zaposlujejo 10.600 zaposlenih, stavka le 480 zaposlenih. Na tej osnovi v GZS ocenjujemo, da se je današnje stavke SKEI v tej industriji udeležilo manj kot pet odstotkov vseh zaposlenih,« so v odzivu na število stavkajočih zapisali v Gospodarski zbornici Slovenija (GZS).
Glede na zbrane številke, ki so jih prejeli iz velikih in srednje velikih podjetij v industriji kovinskih materialov in livarn ter iz elektroindustrije, v GZS ugotavljajo, »da stavka SKEI še zdaleč ni tako množična, kot je bila napovedana. Če bi bila uresničena v celotnem sektorju, bi povzročila najmanj 51 milijonov evrov izpada prihodka in več kot 12 milijonov evrov dodane vrednosti.« Sindikati, tako GZS, v svojih izjavah o obsegu stavke močno pretiravajo.
Niso šikanirali, ampak so hoteli le organizirati delo
V GZS preverili tudi navedbe sindikatov o šikaniranju zaposlenih. »Po naših informacijah so delodajalci od zaposlenih ob napovedi opozorilne stavke poskušali zbrati informacije, kdo bo na dan stavke delal – izključno z namenom organizacije dela v proizvodnji, za katero je iz zornega kota varnosti odgovoren delodajalec. Ne nazadnje je osnova za pridobitev informacije o sodelovanju v stavki tudi v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Dejstvo je nasprotno, da namreč v nekaterih podjetjih sindikati delodajalcem teh informacij niso hoteli podati,« trdijo v zbornici.
Nerazumna zahteva po dvigu plač
Ponavljajo še, da so zahteve sindikata SKEI o dvigu plač »povsem nerazumne, njihova pričakovanja pa nerealna.« Zakaj? Ker so se v letih od 2008 do 2011 kljub kriznim razmeram povprečne plače na zaposlenega v kovinski industriji, elektronski in elektroindustriji ter industriji kovinskih materialov in livarn realno zrasle, rasle pa so tudi sorazmerno z rastjo produktivnosti. Ta je rasla z večanjem prodaje in dodane vrednosti, hkrati pa tudi na račun močnega zmanjšanja števila delovnih mest. Posamezna podjetja so v pretežni meri višjo ustvarjeno dodano vrednost prerazporedila tudi v plače, pojasnjujejo.
Sicer pa zbornica ne nasprotuje povišanju stroškov dela iz naslova dodane vrednosti, »vendar na ravni posameznih podjetij, ki to zmorejo, ne pa generalno na ravni panoge ali skupine panog, saj lahko to številna podjetja pokoplje«.
V štirih letih 14.542 delovnih mest manj
V času med novembrom 2008 in novembrom 2012 so panoge kovinske industrije, elektronske in elektroindustrije ter industrije kovinskih materialov in livarn že izgubile 14.542 delovnih mest, kar je skoraj 38 odstotkov vseh izgubljenih delovnih mest v predelovalnih dejavnostih. Dodatni dvig plač bi še zmanjšal konkurenčnost in povečal brezposelnost, še ugotavljajo v GZS.
SKEI: Stavka več kot 14.000 zaposlenih V SKEI so z udeležbo v stavki zadovoljni. Kot je na dopoldanski novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila predsednica sindikata Lidija Jerkič, v stavki sodelujeta 102 podjetji oziroma nekaj več kot 14.000 zaposlenih. V elektroindustriji in kovinski industriji po njenih besedah stavka prek 70 odstotkov njihovih članov, v dejavnosti kovinski materiali in livarne pa od 30 do 40 odstotkov članov. V teh treh panogah je sicer zaposlenih 85.000 ljudi, članov SKEI pa je nekaj manj kot 35.000. Jerkičeva je opozorila še, da v nekaterih podjetjih prave stavke zaradi pritiskov delodajalcev, med drugim groženj z nižjimi plačami, neizplačilom stimulacij, 13. plač in božičnic, ni. (STA) |
