LJUBLJANA – Pogajalci vlade in sindikatov javnega sektorja se bodo na temo ukrepov na področju plač in drugih stroškov dela sestali v sredo. Vlada je vabilo na sestanek, na katerem se bodo predvidoma dogovorili tudi o načinu pogajanj, sindikatom poslala pred slabo uro. Obe sindikalni pogajalski skupini sta udeležbo že potrdili.
Protipredlogi že oblikovani
Pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Draga Ščernjaviča in pogajalska skupina Konfederacije sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Branimir Štrukelj, sta sicer danes končali opredeljevanje o pripravljenosti na pogajanja o vladnih predlogih, so danes sporočili iz sindikatov. Sindikati so sicer na skupnem sestanku pred tednom dni že oblikovali svoje protipredloge.
Na dnevnem redu sredine seje, ki ga je pridobil STA, bodo tudi predlog sprememb in dopolnitev plačnega sistema ter predlog dogovora o ukrepih za leto 2016, posebej pa bodo razpravljali tudi o stališčih sindikatov do vladnih izhodišč za pogajanja.
Sindikati: Prikrito in prefinjeno nadaljevanje varčevanja
Predstavniki obeh sindikalnih pogajalskih skupin so sicer ta izhodišča pretekli teden že zavrnili. Ocenili so namreč, da je namen izhodišč »na zelo prikrit in prefinjen način nadaljevati trdo sedemletno varčevalno politiko plač in drugih prejemkov«. V dokumentu, ki bo predmet obravnave na sredinem sestanku, ugotavljajo, da imajo sindikati javnega sektorja in vlada diametralno nasprotna si stališča.
Med drugim je za sindikate nesprejemljivo spreminjanje plačnega sistema v javnem sektorju v smeri nadomestitve kratkoročnih varčevalnih ukrepov, ki so bili sprejeti za čas krize, z dolgoročnimi strukturnimi ukrepi. Sami so prepričani, da je treba učinke kratkoročnih varčevalnih ukrepov nadomestiti z ukrepi, ki bodo vrnili razmerje med delom in kapitalom v BDP na raven pred krizo ter obnovili socialne pravice, ki so bile zmanjšane zaradi varčevalnih ukrepov.
Predlagajo, da začne plačni sistem v skladu z dogovorom, ki so ga vlada in sindikati podpisali za letošnje leto, s prihodnjim letom »delovati v vseh svojih elementih, vključno z variabilnimi elementi in po nekaj letih nemotenega delovanja ocenimo, kje so potrebne izboljšave«. »Če želi delodajalec zagotavljati še dodatno fleksibilnost plačnega sistema, naj zagotovi dodatno maso sredstev za plače,« so dodali.
Da za odpravo anomalij
Z vlado se strinjajo v stališču, da je treba odpraviti anomalije v plačnem sistemu. A želijo, da se kot anomalijo prepozna tudi dejstvo, da minimalna plača sega do 16. plačnega razreda. In to je treba prioritetno odpraviti, dodajajo. Vladnemu predlogu, da se popravijo plače direktorjev, ne nasprotujejo, predlagajo pa, da se popravke teh plač rešuje vzporedno s popravki na najnižje ovrednotenih delovnih mestih, delovnih mestih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter drugih delovnih mestih, pri katerih se pokaže, da je vrednotenje vprašljivo.
Kot izhodišče za plačno politiko do leta 2020 naj se vzame polna uveljavitev plačnega sistema od 1. 1. 2016 dalje in opredelitve iz Socialnega sporazuma 2015–2016, ki se jih nadgradi za celotno srednjeročno obdobje, še predlagajo sindikati.
