LJUBLJANA – Sindikati javnega sektorja bodo umaknili pobudo za začetek postopkov za razpis referenduma o zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014, je na novinarski konferenci povedal vodja koordinacije stavkovnih odborov javnega sektorja Janez Posedi. »Glede na očitno izkazano smer nadaljnjih odločitev ustavnega sodišča po tem, ko je odločilo glede referendumov o holdingu in o slabi banki, bomo pobudo za razpis referenduma o zakonu o izvrševanju proračunov za 2013 in 2014 umaknili,« je pojasnil.
Spoštujejo pravno državo
»S tem izkazujemo naše spoštovanje do pravne države in upravičeno pričakujemo tudi od vladne strani, da bo spoštovala pravno in socialno državo. To pomeni tudi, da vodi socialni dialog s sindikati kot z enakopravnimi partnerji o vprašanjih, ki v temelju posegajo v socialno-ekonomski položaj delavcev v javnem sektorju in v gospodarstvu,« je opozoril.
Napovedujejo stavko
Vlado pozivajo, da takoj začne pogajanja o njihovih zahtevah. Pravico do socialnega dialoga in socialno-ekonomski položaj svojih članov bodo branili s klasičnimi oblikami sindikalnega boja, vključno s splošno stavko. Določbe zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014, ki so po njihovi oceni neustavne, pa bodo izpodbijali pred ustavnim sodiščem, so napovedali.
Državni zbor glasoval o ustavni presoji
Državni zbor (DZ) je sicer na današnji izredni seji s 45 glasovi za in 15 proti sklenil, da zahtevo za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zaradi referendumske zavrnitve tega zakona, vloži na ustavno sodišče. Sklep so podprli v koalicijskih poslanskih skupinah, proti je bila opozicija.
Posledice bi bile hude
V SDS so v predstavitvi stališč poslanskih skupin opozorili, da je v primeru, ko je izvajanje proračuna blokirano, lahko blokirana celotna država. Država namreč v tem primeru ne deluje, je dejal Andrej Šircelj. »Blokada proračuna pomeni, da se ne izvajajo pravice, ki so državljanom zagotovljene z ustavo,« je opozoril. Če bi bili sindikati z referendumsko pobudo uspešni, nas bi posledice vodile v še hujše razmere od današnjih, je dejal Šircelj. Ne bi bilo namreč mogoče izvesti konsolidacije javnih financ, kar bi imelo tudi mednarodni učinek, ker ne bi mogli črpati evropskih sredstev, je poudaril.
Tudi v poslanskih skupinah koalicijskih DL, SLS, Desus in NSi so izrazili podporo predlaganemu sklepu, ker bi referendum po njihovi oceni lahko povzročil neustavne posledice. »Ne vem, ali sindikati sploh vedo, kaj njihova poteza pomeni,« je dejala Marija Plevčak iz Desusa. Jožef Horvat iz NSi pa je menil, da je odgovornosti za določene poteze »treba dati ime in priimek«.
Žerjavica bo tlela naprej
Nestrinjanje z vladno politiko pa so izrazili v poslanskih skupinah PS in SD. Odgovornost za nastali zaplet namreč v celoti nosi vlada, je dejal poslanec PS Jerko Čehovin. Poudaril je, da je socialni dialog nujen in da bi se morala vlada o odprtih vprašanjih pogovarjati s sindikati. V poslanski skupini SD pa menijo, da se vlada s sindikati ni pogajala z namenom, da bi dosegla dogovor. »Jasno je, da ustavno sodišče ne bo dovolilo referenduma,« je dejala Andreja Črnak Meglič. »Požar bo pogašen, a žerjavica bo tlela naprej,« je opozorila.
