POGAJANJA

Sindikati in delodajalci bodo moči merili 10. novembra

Objavljeno 24. oktober 2014 19.44 | Posodobljeno 24. oktober 2014 19.43 | Piše: STA, Ma. F.

Razprava je povezana s predvidenim krčenjem mase za plače javnih uslužbencev oziroma proračunskimi ukrepi za 2015.

Ministrica pravi, da finančne posledice sprememb znašajo okoli 10 milijonov evrov.

LJUBLJANA – Ekonomsko-socialni svet (ESS) je sklenil, da predstavniki sindikatov in delodajalcev pripravijo pripombe k vladnim izhodiščem za socialni sporazum 2014–2018 do 10. novembra, je dejala ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Priznala je, da je razprava povezana s predvidenim krčenjem mase za plače javnih uslužbencev oziroma proračunskimi ukrepi za 2015. ESS je danes odprl tudi vprašanje novega socialnega sporazuma, je po seji v Ljubljani povedala ministrica.

Kot je spomnila, je vlada v sredo sprejela izhodišča in jih takoj posredovala socialnim partnerjem. Pri tem jih je zaprosila, da pripombe pripravijo do 5. novembra, a so ta rok danes na željo delodajalcev, ki očitno (še) nimajo poenotenih stališč, podaljšali na 10. november.

Krovna skupina za socialni sporazum

Vlada, sindikati in delodajalci so se danes dogovorili tudi za ustanovitev krovne skupine za socialni sporazum, ki jo bodo sestavljali po trije predstavniki vsake strani. Ta skupina se bo dogovorila o načinu dela, prvič pa naj bi se sešla takoj po 10. novembru.

Ministrica je ob tem potrdila, da je razprava o dokumentu zelo zaznamovana z aktualnim dogajanjem, tudi s pogajanji za zmanjšanje mase plač v javnem sektorju oz. izhodišči za proračunski razrez v prihodnjem letu. »Pri socialnem sporazumu pa gre vendarle za daljše časovno obdobje, to je za leta med 2014 in 2018, tako da upam, da nam bo uspelo to razpravo začeti in uspešno končati do konca leta,« je dodala.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je že po četrtkovih pogajanjih o masi plač za javne uslužbence izpostavil, da se do izhodišč še niso opredelili in da bi bilo zato njihovo vsebino »preuranjeno presojati«.

Štruklja sicer skrbi, da bodo pogajanja za socialni sporazum tekla vzporedno s pogajanji za plače v javnem sektorju. »Ne predstavljam si, kako bo to izvedljivo. Ne samo zaradi sindikalne strani, ki nima na razpolago dovolj ljudi, ampak tudi vladna stran bo imela s tem težave, če naj bi prišlo do resnih pogajanj,« meni.

Večjo pozornost tudi prihodkovni strani

Da bo dialog o socialnem sporazumu zelo težak, ker ga bosta obremenila dogajanje na področju javnega sektorja in proces privatizacije, se je danes strinjal tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. »To bo objektivno obremenilo številne vsebine socialnega sporazuma,« je poudaril.

»Menimo, da mora socialni sporazum prispevati k prelomu procesov, ki se dogajajo v Sloveniji na različnih področjih. Tu gre denimo za proces skrajnega varčevanja, ko politika vidi glavni problem v tem, kako doseči ustrezen proračunski primanjkljaj, in temu podredi vse druge vsebine,« je pojasnil.

Večjo pozornost je treba po Semoličevih besedah nameniti tudi prihodkovni strani. Treba je doseči višje neto delavske plače, za ta namen pa takoj bolj obremeniti kapital, je menil.

 

Deli s prijatelji