Sindikalistični 
kavelj 2(01)2

Število zaposlenih v realnem sektorju se je v letih Pahorjeve vlade žal krčilo, zmanjšalo za 66.000. Število zaposlenih v javnem sektorju se je v istem obdobju, kljub vse hujši krizi, povečalo: resda »samo« za 8000 delovnih mest.

Ko se sindikati javnega sektorja – kljub pogajanjem, ki še trajajo in za katera si menda iskreno želijo, da bi se uspešno končala? – pripravljajo na stavko in prvič tudi na protivladne demonstracije v vseh večjih mestih, ne smemo pozabiti, da je v realnem sektorju (za zdaj še) zaposlenih 440.000 ljudi, ki pa morajo ustvarjati tolikšne prihodke, da je dovolj denarja tudi za plače 161.600 javnih uslužbencev.

Najrazvpitejši sindikalistični voditelji javnega sektorja, ki so v času leve vlade v imenu strpnega razuma mirili člane svojih sindikatov, ki so hoteli zaostriti sindikalni boj, pa danes vpijejo, da bodo proti predlogom Janševe vlade uporabili vsa sredstva, da bodo preprečili, da bi dvetretjinska večina poslank in poslancev v ustavo zapisala zlato fiskalno pravilo. Pravilo, v skladu s katerim naj bi končno začeli vzdržneje razpolagati z davkoplačevalskim denarjem? Ja.

Perverzno je, da nas prav oni poskušajo zavajati, češ da s svojimi dejanji solidarno varujejo tudi pravice delavk in delavcev realnega sektorja. Kako je že rekel dr. Boris Pleskovič, ko je bil gost Odmevov? »Imamo premalo zdravnikov, premalo medicinskih sester, nekatere delajo po 10 ur in več. Imamo pa v javnem sektorju tudi preveč birokratov.«

Kaj pa, če se predvsem v tem skriva sindikalistični kavelj 2(01)2? Ko sta pred časom začela v stečajno brezno drseti Mura in Prevent, si nekateri izmed danes tako neuklonljivih predsednikov in sekretarjev sindikatov niso upali niti nosu pomoliti med obupane delavke in delavce. Zakaj ne? Ker njihova politična demagogija še najbolj spominja na domnevno iskreno skrb nekdanjega predsednika ZDA Georgea W. Busha za prebivalce New Orleansa, ki so leta 2005, potem ko je tam pustošil orkan Katrina, na strehah svojih, v črno blato potopljenih hiš prestrašeni čakali na (od)rešitelje. Najnaivnejši med njimi so menda res celo verjeli, da gre Bushu predvsem za to, da bi jim pomagal.