LJUBLJANA – Kako v Slovenijo nagradijo tiste, ki s svojim delovanjem niso ravno najboljši zgled, kaže primer nagrajevanja Jožeta Stegneta od Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki ji že dolga leta predseduje Dušan Semolič.
Kot je razvidno iz glasila ZZZS Delavska enotnost, je Stegne iz rok Semoliča prejel priznanje za svoje delo v Delavski hranilnici (DH). V članku piše, da se je za upokojitev odločil čez noč, še zlasti »zaradi krivične grožnje Banke Slovenije«, z upokojitvijo po 47 letih delovne dobe pa da je preprečil oškodovanje hranilnice. V članku lahko beremo še besede Stegneta, češ da ima hranilnica na svojem vrhuncu le 1,35 odstotka slabih kreditov, kar nekatere živcira, Banka Slovenije pa želi njihov razvoj ustaviti.
Takole je Semolič Stegnetu podelil priznanje (vir: glasilo Delavska enotnost):
Na predsednika sindikata Semoliča smo v zvezi s podelitvijo priznanja možakarju, ki je hranilnico vodil sporno, naslovili vprašanja: 1. Ali glede na nagrado podpirate (sporno) poslovanje gospoda Stegneta? 2. Ali ste seznanjeni z ugotovitvami Banke Slovenije? 3. S čim konkretno si je gospod Stegne prislužil to nagrado? Odgovoril nam je takole (nelektorirano): »Gospod Jože Stegne ni dobil nagrade, pač pa priznanje za opravljeno 26-letno delo v Delavski hranilnici. Zakaj? Delavsko hranilnico so ustanovili sindikati leta 1990. To je bil projekt, ki je kljub vsem začetnim težavam uspel in Jože Stegne je takrat postal direktor uprave. V vseh teh letih obstoja Delavske hranilnice so bile zagotovo tudi težave, toda ni mogoče spregledati tudi uspehov. Vse to je v pomembnem delu zasluga Jožeta Stegneta in tudi njegovih sodelavcev. Začelo se je z nič. Sedaj Delavska hranilnica zaposluje cca 300 ljudi in iz leta v leto se povečuje število komitentov, ki tej finančni ustanovi zaupajo. Gre za ustanovo, ki v času finančne krize ni potrebovala državne pomoči – za razliko večine drugih. Delavska hranilnica je ustanavljala svoje poslovalnice tudi v krajih, v katerih so velike banke svoje podružnice zapirale zaradi hlastanja po vse večjih dobičkih. Delavska hranilni nudi tudi članom sindikatov še posebne ugodnosti. V konkretne poslovne odločitev Delavske hranilnice se ne spuščam. Za te zvem preko medijev. Za to obstoja nadzorni svet in uprava. Prav je, da je Banka Slovenije okrepila nadzor nad poslovanjem nad vsemi bankami in hranilnicami. Kot vem so prav do vseh bank prihajala opozorila in predlogi, ki naj zagotavljajo bolj varno poslovanje – tudi do Delavske hranilnice. In to je potrebno spoštovati. To morata spoštovati tudi uprava in nadzorni svet Delavske hranilnice.« |
Ukrepi Banke Slovenije
Banka Slovenije je DH sankcionirala oziroma zoper njo med drugim sprožila te ukrepe: da mora do konca septembra zagotovili dodatni kapital in da ima pri sklepanju poslov odslej določene omejitve.
Ko je odločba Banke Slovenije prišla v javnost, se je z vrha DH poslovil Jože Stegne, in sicer z besedami, da je DH na vrhuncu razvoja. Da je hranilnica v kapitalske težave prišla, ker je prehitro rasla, pri čemer so morali lastniki nenehno zagotavljati svež kapital, hranilnica pa ni dobro upravljala tveganj, so poročale Finance. Hranilnica od maja ne sme povečevati tveganj pri kreditni izpostavljenosti, torej mora dajati manj posojil, prav tako ne sme izplačevati dobička delničarjem, so še zapisali v Banki Slovenije, ki so ustanovi naložili še nekaj drugih ukrepov.
Največji lastniki DH so sindikati in fizične osebe, varčevalce pa vabijo z nizkimi provizijami in ugodnimi posojili.
