PODHOM – V četrtek zvečer so se pri Volčanškovih v Podhomu pri Gorjah zelo razveselili. Prav pri tistih Volčanškovih, ki so tik pred koncem lanskega novembra glasno trdili, da jim je Center za socialno delo (CSD) Radovljica s prevaro ukradel 15-mesečnega otroka. »Poklical nas je naš odvetnik Mitja Sever in hitro predal izjemno novico. Našega malega bomo v petek dopoldne dobili nazaj, nam je povedal in še dodal, naj ga pridemo iskat točno tja, kjer so nam ga odvzeli,« pove 47-letni Klemen Piber, partner 24-letne mamice Lucije Volčanšek.
Ni je takoj spoznal
»Noč, preden sem šla po sinka, sem spala mirno, veliko bolj kot pred mesecem, a sem se zjutraj zbudila nervozna, saj sem vedela, da bom spet imela opravka z radovljiškimi socialnimi delavkami, s kupom pogovorov, ki jih bomo morali opraviti z njimi. Potem je na centru, ko so pripeljali sina, zame sledil precejšen šok, saj me ni prepoznal že v prvih minutah. Z mojo mamico Metko, njegovo babico, sva začeli jokati, Klemen pa se je smejal na ves glas in mali je zakorakal naravnost k njemu.« Lucija meni, da je njen sinek šel mimo nje in bil čisto tiho, kot da je ne bi želel prepoznati, kot da je tudi sam v svojih malih možganih doživel presenečenje nad pojavo mamice. Minilo je dobre pol ure, ko je Lucija lahko končno k sebi stisnila svojega malega sončka. Od takrat se ni premaknil od nje. Če mu je doma samo za hip izginila iz vidnega polja, je sledil glasen jok.
Na CSD Radovljica so Volčanškovi ob vrnitvi sina slišali precej pogojev za nadaljevanje normalnega družinskega življenja, saj postopek, tako menijo, sploh ni končan. »Čeprav nasprotujemo izvedeniškemu mnenju o psihološkem stanju Lucije, na CSD Radovljica še vedno zahtevajo njeno sodelovanje pri terapijah, čeprav imajo potrdilo iz ustrezne ustanove, da je Lucija, četudi je bila zadnji mesec in pol v velikem psihičnem stresu, stabilna. Menimo, da bi na CSD Radovljica, ker so postopek izvedli v nasprotju z zakoni in moralnimi normami, tako nekako želeli ali legalizirati do zdaj opravljeno in si tako oprali ime ali pa celo menijo, da bi lahko celoten postopek ponovili in še enkrat šli v odvzem,« meni Piber: »Vse, kot je videti, gradijo na izvedeniškem mnenju Eda Gošnjaka, ki je v slabi uri in pol ugotovil stvari v osebnostni strukturi Lucije, za katere bi strokovnjak s tega področja potreboval večmesečni rok. Zanimivo, sodišče, na katero smo naslovili naše pritožbe, je določilo novega izvedenca, ki ima rok za izdelavo mnenja tri mesece. Seveda bomo z njim polno sodelovali.«
Na evropsko sodišče
Volčanškovi se trenutno še niso odločili za podpis odločbe o vrnitvi otroka, saj so po njihovem v petkovem zapisniku o vrnitvi spet nove nepravilnosti in bi jih radi pritožbeno dorekli. »No, da smo si na jasnem, v tem hipu našega malega po uradnih dokumentih ni nikjer, niti pri rejnikih, niti na CSD Radovljica, niti pri nas, saj nič ni dorečenega in uradno podpisanega, vsaj od nas,« pove Lucija Volčanšek in nadaljuje: »Ne kanim se ustaviti ob tem, ko so mi vrnili sina. O postopkih CSD Radovljica in pristojnega ministrstva bomo obvestili Evropsko sodišče za človekove pravice, saj sem mnenja, da če ne meni, pa so bile kršene osnovne človekove pravice mojemu sinu, kar je nedopustno. Vložila bom odškodninske tožbe proti zaposlenim na CSD Radovljica, predvsem delavkam, ki so izpeljale ta sporni postopek. Razočarani smo nad državo, ki s svojimi zakoni omogoča takšno situacijo, kot se nam je zgodila, in ne nazadnje se kaj takega lahko zgodi vsakomur, v katerega se zapiči socialna služba.« Potem povzame Piber: »Na dan odvzema novembra lani so pod kritjem zakonskih določil na CSD Radovljica nastavili takšen postopek, da bi Lucijo afektirali, jo spravili ob pamet in jo prisilno hospitalizirali v psihiatrični ustanovi, kar je podobno stalinističnim ali še kakšnim bolj drastičnim metodam odstranjevanja motečih oseb iz na videz urejene in socialno tolerantne družbe. Nismo jezni na nikogar osebno, bomo pa zahtevali pravico za našega malega in nas, ter prevetritev izvedeniškega, rejniškega ter sistema sheme dela centrov za socialno delo. V našem primeru se je izkazalo, da so delo kriminalistov in tožilcev opravljale socialne delavke, kar je narobe in predvsem škodljivo za otroke, ki se znajdejo v takšnih postopkih.« Volčanškovi so se nadaljnjih komentarjev vzdržali.
Na mizi je bila torta, prišli so prijatelji in nekaj sorodnikov
A smo ob za spanje primerni uri najmlajšega člana družine vzeli slovo in na vratih slišali: »Povedali smo marsikaj negativnega, pa bomo zaključili drugače, pozitivno. Omeniti velja direktorico CSD Radovljica Ano Koren, ki je od vseh na centru izkazala visoko stopnjo komunikativnosti, Natašo Kovač, državno sekretarko v pisarni predsednika Slovenije, ki je pomagala krajšati pritožbene roke, ter Petra Stefanovskega iz socialne inšpekcije pri Inšpektoratu RS za delo, ki nam je podrobno pojasnil postopke in kaj lahko v danem položaju pričakujemo. Še so dobri ljudje pri nas in tako kljub vsemu ne izgubljamo upanja.«
Pomoč drugim
Pri Volčanškovih so nam povedali, da se jim je prek spletnega družabnega omrežja oglasilo prek deset družin s podobnimi problemi in jih prosilo za pomoč. »Žrtev postopkov centrov je pri nas res veliko. Vsakemu posebej smo odgovorili, da bomo najprej rešili našega malega iz tega zoprnega položaja, potem pa se bomo poskušali povezati z drugimi in delovali skupaj za kolektivno rešitev vseh spornih primerov na vseh centrih za socialno delo v Sloveniji. Kakor koli obrnemo, za brezimnimi številkami odločb centrov so naši otroci.«
Nadejajo se sodelovanja
Ana Koren, direkorica CSD Radovljica, nam je sporočila: »Center je v sredo, 8. januarja 2014, prejel odločbo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, s katero je bila izpodbijana začasna odločba in odpravljena ter vrnjena organu prve stopnje v ponovno odločanje. Vsled varovanja osebnih podatkov in zavarovanja koristi mladoletnega otroka vam več informacij ne smemo posredovati. Nadejamo se intenzivnega sodelovanja z družino.«
