JESENICE – Oče, ki začasno živi v manjšem kraju na Gorenjskem (imena, priimke in kraje, ki so uredništvu znani, smo zamolčali zaradi zaščite mladoletnega otroka), se prime za glavo: »Četrto leto je, odkar nisem videl svojega sina. Pa saj ne moreš verjeti!«
Na Gorenjskem sta nekoč srečno živela z domačinko in v zunajzakonski partnerski skupnosti se jima je leta 2004 rodil sin. Odnosi so se skrhali, oče pravi, da je bilo precej pritiskov njene družine, in ko se je preselila k teti, je vsak od njiju šel na svojo življenjsko pot. »Nekaj časa ni bilo nobenih težav, potem pa se je začelo. Rekla mi je, naj grem po sina k teti, ta pa mi ga ni hotela prepustiti. Šel sem na center za socialno delo v Radovljico (CSD) in jim povedal o okoliščinah, ki mi onemogočajo stike s sinom. Naslednji dan sem izvedel, da je na policijsko postajo Bled, ko sem ji odnesel potrdilo o moji prijavi na CSD, partnerica podala prijavo o spolnem nasilju nad otrokom.« Kriminalisti so ukrepali, delali so skupaj s CSD, a se je preiskava po dveh letih ustavila. »V tem času je sodišče dodelilo otroka njej. Jaz sem lahko imel stike le pod nadzorom enkrat na teden po dve uri v prostorih CSD. Petkrat sem šel, pa sem se odločil, da ne hodim več tja,« pove: »Sin se je bal tistega okolja. Ko je bilo konec odmerjenega časa za srečanje, ni hotel več od mene, jokal je in se polulal. O tem obstajajo zapisniki. Enkrat ga je pripeljala teta, in ko je bilo konec, ko je moj sin jokal in hotel k meni, ga je preprosto odvlekla po ulici stran. Po tleh ga je vlekla. Grozljivo! Zato sem se odločil, da ne grem več na srečanje.«
Oče je sam prekinil stike?
V CSD Radovljica so povzeli svojo, drugačno zgodbo: »Nemalokrat se pri stikih pod nadzorom zgodi, da ima otrok težave pri prehodu k drugemu od staršev oziroma drugi osebi, ki ga pride iskat po zaključku stika; oče ali mati dostikrat otroka po končanih stikih tudi zadržuje pri sebi, namesto da bi mu poskušal odhod olajšati, kar se je zgodilo tudi v tem primeru. Ko po nekaj stikih v CSD otrok ni imel več težav pri prehodu med starši, je oče v začetku leta 2008 stike z otrokom sam prekinil.«
Drama se ni končala. »Nekdanja partnerica je naredila prijavo, da sem celo v prostorih CSD Radovljica, med nadzorovanim srečanjem, zlorabil sina. Šel sem v Kranj, na policijo, in hotel spisati ovadbo proti njej, pa so me trikrat zavrnili. Sploh niso hoteli nič slišati o tem.« Kot pravi, je sina nazadnje videl decembra 2007 v prostorih CSD Radovljica, potem nič več. »Začel sem se boriti s sodiščem in CSD. Vse se vleče že četrto leto. Tri leta sem zapravil za to, da sem sploh prišel do direktorice CSD Radovljica. Ko sem kontaktiral pristojni inšpektorat, me je blagovolila sprejeti, prej ne. Od vsega skupaj ni bilo čisto nič, samo en nov zapisnik je bil napisan.«
Maščevanje prek otroka
Sina je od takrat videl nekajkrat, a zaradi tega, ker je bil v preiskavi in pozneje v strahu pred novimi težavami, se mu ni upal blizu. Ko sta bila parterja še skupaj, nikoli ni bilo težav, nobene prijave na policijo zaradi nasilja v družini ali kaj podobnega. »Ko je odšla k teti in se je čez nekaj časa hotela vrniti k meni, je nisem več hotel. To, kar se je začelo dogajati, je plod tega, da je nisem hotel več nazaj. Maščuje se mi prek otroka, kar je nesprejemljivo.
Vložil bom tožbo proti državi. Vzeli so mi otroka in vse pravice kot očetu. Svojega lastnega sina ne poznam več. Imam starejšo hčer iz prve zveze in z njo imam urejene odnose, tukaj pa se je vse tako zapletlo, da sploh ne vem več, kaj naj storim,« je obupan. Jasno mu je, da bo večino prisluženega zapravil za boje s sodnimi mlini, a ne namerava odnehati. Boril se bo za sina, za stike z njim. Do zadnjega, je odločen, in to zato, ker ga ima, čeprav ga ni videl že od leta 2007, neizmerno rad. »Lahko bi bili tiho, nihče ne bi vedel zame in moje težave, toda rad bi opozoril javnost na neprimerno delo sodišč in centrov za socialno delo. Nedolžnega otroka in mene osebno sodišča in centri za socialno delo kaznujejo brez osnove. To se ne sme dogajati. Verjemite mi, ne le jaz, tudi mnogo drugih očetov po Sloveniji je zaradi takih postopkov obupanih in postavljenih pred zid, ne da bi kdo sploh hotel slišati njihovo zgodbo.«
Za konec: oče se boji svoje usode na sodišču, ki doslej ni bilo pripravljeno prisluhniti njegovim argumentom in zaščititi njegovih pravic. Koliko je vreden posameznik, pove podatek, da ga je izvedenka, postavljena v sodnem postopku, vabila na razgovor tako, da je vabilo oddala na pošti en dan pozneje, kot je bil razpisan datum razgovora.
Kaj pravi center za socialno delo?
Direktorica CSD Radovljica Miloša Kos Ovsenik zanika sum zlorabe otroka v njihovih prostorih v času nadzorovanih stikov: »Zlorabe očeta nad otrokom v CSD ni bilo, o tem je bil policiji na sum prijaviteljice dan odgovor leta 2008. Kadar je nadzor CSD pri stikih med otrokom in staršem potreben zaradi suma zlorabe, sta stalna prisotnost in pozornost strokovnega delavca pri otroku nujni. Tudi v tem primeru je center zagotovil prisotnost strokovnega delavca ves čas stikov pod nadzorom.« Vprašali smo jo tudi, ali CSD podpira, čeprav oče ni v kazenskem postopku, nadaljnjo prepoved približevanja sinu, ki ga ni videl že nekaj let. Direktorica odgovarja: »Očetu so bili leta 2011 s sklepom okrožnega sodišča stiki z otrokom ukinjeni. V postopku odločanja o določitvi stikov med otrokom in očetom je na poziv sodišča center podal mnenje.« Kakšno, nam ni uspelo izvedeti.