LJUBLJANA – Pred manj kot dvema tednoma se je v prostorih ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice (Nuk) končala razstava ob 100. obletnici rojstva nekdanjega predsednika Društva slovenskih pisateljev, Zveze pisateljev Jugoslavije in Slovenskega centra PEN Mateja Bora, ki je umrl septembra 1993. V Nuku je bilo razstavljeno tudi pismo, ki ga je on 18. oktobra 1982 poslal predsedniku republiškega predsedstva, pomembnemu funkcionarju Zveze komunistov Francetu Popitu. Pismo je pritegnilo pozornost predvsem zato, ker naj bi Bora, tako je ta zapisal, za pomoč prosil nekdanji predsednik skupščine občine Radovljice, funkcionar ZKS Stanko Kajdiš, čigar sina Mira naj bi v koprskem preiskovalnem zaporu tako hudo mučili, da je zaradi tega razmišljal, da bi naredil samomor.
Bor v pismu omenja tudi zdajšnjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo, ki je bil leta 1982 koprski preiskovalni sodnik. Masleša naj bi, je zapisal Bor, vedel, da Mira Kajdiša v priporu pretepajo in zapirajo v »bunker«, vendar pa kljub temu naj ne bi hotel niti v zapisniku omeniti Kajdiševih pritožb. Masleša naj bi Stanku Kajdišu ob njunem srečanju celo namignil, da je njegov sin nedolžen, a ga zadržujejo v priporu zaradi drugih osumljencev.
Bor je, kot rečeno, mrtev, Stanko Kajdiš in Popit sta tudi, Miro Kajdiš pa se skriva nekje v tujini, za njim je tudi danes razpisana mednarodna tiralica Interpola. Vendar obstajajo arhivi, denimo arhiva piranskega okrožnega sodišča in nekdanjega republiškega predsedstva. Če kdo želi preverjati vsebino tam shranjenih listin, jo lahko.
Grozili so mu celo s smrtjo
Masleši smo prvič že 23. maja po elektronski pošti poslali nekaj vprašanj glede Borovega pisma. Naslednjega dne smo prejeli razmeroma splošen odgovor: »Vseh podrobnosti navedenega primera se zaradi časovne oddaljenosti ne spominjam. Prepričan pa sem, da sem v zapisniku korektno povzel vsebino preiskovančevih izjav. V omenjenem primeru bi morali za ugotovitev dejstev, vezanih na to zadevo, celovito pregledati postopkovno dokumentacijo ...« Pa saj smo tudi v Arhivu Slovenije poskušali preveriti, ali se je Popit po Borovem pismu morda zavzel za Mira Kajdiša. Odgovora še nimamo.
V torek je bil Masleša gost Odmevov na TVS, Rosvita Pesek ga je kar naravnost vprašala, ali je leta 1982 res vedel za mučenje preiskovanca, pa kljub temu ni ničesar storil. Masleša ji je odgovoril, da se je ves vikend trudil, da bi se spomnil podrobnosti primera Kajdiš: »Da sem vedel za mučenje, to sploh ni res. Šlo pa je za mednarodno organizirano hudodelsko združbo (na področju igralništva, op. J. V.), ki je, kot se je pozneje izkazalo, izvrševala zelo huda kazniva dejanja. Takrat sem dobil tudi grožnje s smrtjo, tudi s smrtjo mojih otrok, tako da je takrat, ko je bila sodna obravnava, območje nadletaval policijski helikopter, da so specialci patruljirali s policijskimi psi. Tožilka je bila v zadnji fazi pod stalnim policijskim varstvom.«
Masleševo gostovanje v Odmevih nas je spodbudilo, da smo še enkrat poklicali v njegov urad.
Včeraj nas je sprejel in nam pojasnil, da je medtem tudi v sodnem spisu preveril podrobnosti in se še dodatno prepričal, da so bile domneve iz Borovega pisma neupravičene.
V preiskovalnem zaporu v Kopru takrat ni bil le obdolženi Miro Kajdiš, ki je pred aretacijo delal kot krupje v Casinoju na Bledu, tam je bilo še več sopreiskovancev. Po vpogledu v spis, ki ga hranijo v arhivu piranskega sodišča, je Masleša ugotovil, da je Miro Kajdiš sklep o priporu, ki ga, sodeč po Borovem pismu, naj ne bi prejel, dobil že 26. avgusta 1982. Že drugi dan pripora so prav tako staršem z dovolilnico, ki jo je izdal prav Masleša kot preiskovalni sodnik, omogočili, da so obiskali priprtega sina. Pripor so mu odpravili 25. oktobra 1982, ker, kot piše v spisu, niso več obstajali begosumni razlogi. Vendar ga avgusta 1982 niso po krivem priprli: Kajdiša, ki je imel leta 1982 34 let, so zaradi sodelovanja v mednarodni igralniški organizirani hudodelski združbi obsodili šele leta 1992. Zdaj naj bi bil nekje v tujini, na begu, za njim pa je razpisana mednarodna tiralica. Masleša vztraja: šele prejšnji teden je po zaslugi novinarjev, ki smo mu začeli postavljati vprašanja glede Borovega pisma, slišal insinuacijo, češ da so Kajdišu med preiskavo kršili človekove pravice in da je on (kot preiskovalni sodnik) za to vedel, a se je delal, da ne ve.
Je bil Matej Bor zaveden?
 |
| Pismo Mateja Bora predsedniku republiškega predsedstva dviguje prah po 31 letih (foto: Igor Modic, Delo). |
Zdaj je še bolj prepričan, pravi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, da je nekdo zavedel Mateja Bora (ali morda že očeta šele čez več let obsojenega Mira Kajdiša): »V vseh letih sicer ne sin ne oče nista podala niti ene same pritožbe zaradi domnevnega pretepanja v preiskovalnem zaporu. Za pismo Mateja Bora sem, prisežem, izvedel šele prejšnji teden. Nekatere insinuacije na podlagi tega pisma so res nepojmljive. Vsi vemo, da noben preiskovalni sodnik ne bi očetu obdolženca še pred začetkom sojenja rekel, da ve, da je njegov sin nedolžen.«
