ISKANJE DIREKTORJA

Šifrerja so odpikali, drugi v sršenje gnezdo menda ne želijo

Objavljeno 30. avgust 2013 21.50 | Posodobljeno 30. avgust 2013 21.51 | Piše: T. L., A. L.

Glasbeniku in pravniku Andreju Šifrerju se je pri imenovanju v. d. direktorja UIL zalomilo zaradi neizpolnjevanja pogojev.

Andrej Šifrer se je s partnerico kregal sredi Koloseja.

LJUBLJANA – V zadnjih dneh je veliko razburjenja povzročila neuradna informacija, da naj bi po razrešitvi Luke Novaka s položaja direktorja urada za intelektualno lastnino (UIL)image njegovo mesto kot vršilec dolžnosti zasedel glasbenik Andrej Šifrer. Pa se to ne bo zgodilo ... Z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so nam namreč včeraj sporočili, da »odločitev o imenovanju gospoda Andreja Šifrerja za vršilca dolžnosti direktorja UIL ni bila sprejeta«.

In kakšen je pravzaprav postopek iskanja direktorja UIL? Kot pojasnjujejo na ministrstvu, zakon o javnih uslužbencih v drugem odstavku 82. člena določa, da generalne sekretarje in generalne direktorje v ministrstvih, direktorje organov v sestavi ministrstev in direktorje vladnih služb imenuje vlada na predlog ministra oziroma funkcionarja, ki mu je direktor vladne službe odgovoren. 

Do vršilca brez natečaja, a z izpolnjenimi pogoji, do direktorja le z javnim natečajem

»V skladu z devetim odstavkom 83. člena navedenega zakona se lahko v času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega generalnega direktorja v skladu s tem zakonom brez javnega natečaja imenuje vršilec dolžnosti, vendar največ za šest mesecev. Za vršilca dolžnosti je brez natečaja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Direktor UIL je torej lahko imenovan le po izvedenem javnem natečaju in ne na povabilo,« pravijo na ministrstvu, Šifrerju pa se je pri imenovanju v. d. direktorja UIL zalomilo zaradi neizpolnjevanja pogojev. 


Katere pogoje mora izpolnjevati kandidat za direktorja UIL?

Kandidat za direktorja UIL mora v skladu z ZJU in sistemizacijo UIL izpolnjevati naslednje pogoje:

  • državljanstvo Republike Slovenije;
  • specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja);
  • najmanj 7 let delovnih izkušenj;
  • dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti »zaupno«;
  • znanje uradnega jezika;
  • osnovna raven znanja angleškega ali nemškega jezika;
  • funkcionalna znanja upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov (ta mora kandidat pridobiti najkasneje v 15 mesecih od imenovanja na položaj);
  • ne sme biti pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ne sme biti obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev;
  • zoper njega ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

V sistemizaciji so zapisani tudi pogoj obveznega usposabljanja za imenovanje v naziv in naslednja želena znanja:

  • višja raven znanja angleškega ali nemškega jezika;
  • višja raven znanja francoskega jezika.
 

Bo pa javni natečaj za novega direktorja objavljen po imenovanju vršilca dolžnosti direktorja UIL, so še sporočili z ministrstva.

Novaku še vedno ni jasno, zakaj je moral oditi

Medtem ko Šifrer dogajanja ni želel komentirati, pa je bil za časnik Dnevnik zgovornejši TV-kuhar Novak. Pravi, da še danes ne ve, zakaj je bil razrešen. »Omenjali so reorganizacijo urada, vendar uradno nisem bil obveščen o ničemer.« Po četrtkovih zagotovilih vladnega tiskovnega predstavnika Boštjana Lajovica bo ob izteku Novakovega mandata (v soboto, 31. avgusta) imenovan vršilec dolžnosti direktorja, ki naj bi ga našli uslužbenci urada. Kot je za časnik še pojasnil Novak, pa imenovanje v. d. direktorja ne bo nujno, saj lahko imenujejo »začasnega pooblaščenca«, njegova naloga pa naj bi bila, da poskrbi, da bo urad lahko deloval. To naj bi se »v zgodovini urada že večkrat zgodilo«, je povedal Novak.

Direktorska funkcija menda zaradi slabih razmer med politiko, stroko in organizacijami za upravljanje avtorskih pravic, ki naj bi jih UIL nadzoroval, ne zanima praktično nikogar. V javnosti pa so v preteklosti odmevala nerazrešena vprašanja, nasprotovanja in tudi obtožbe in zamere tako v razmerju med sorodnimi krovnimi organizacijami (Sazas, zavoda IPF in AIPA) kot tudi v razmerju krovnih organizacij do manjših združenj. 

Kako se bo zgodba z iskanjem novega direktorja UIL odvijala v prihodnje, bo predvidoma jasno kmalu.

Deli s prijatelji