Za družabna jadranja posadk, ki že imajo nekaj izkušenj, so najprimernejši spomladanski meseci, ko je veter močnejši, pristanišča še dokaj prazna in tudi cene najema plovil ugodnejše. Poletje je rezervirano za družinske izlete, katerih osnovni namen je manj plovbe in več kopanja. Velja opozoriti, da je avgusta gneča zaradi tradicionalnih italijanskih dopustov nepopisna. Za jesenske mesece so značilni ugodno podnebje, še vedno toplo morje in slabši vetrovi, zato jesen priporočamo predvsem bolj umirjenim jadralcem, ki znajo izkoristiti ugodne cene najema, cenejšo gastronomsko ponudbo in jih ob tem ne moti nekoliko krajši dan.
Kakšno plovilo
Če uživamo v hitrem jadranju in znamo izkoristiti prednosti odličnih, toda za jadranje nekoliko zahtevnejših jadrnic, bomo segli po jadralsko boljših modelih. Če nam več pomeni udobje v notranjosti in na palubi ter nam kakovost jadranja ni glavna, bomo najeli jadrnico z manjšo površino jader, večjim prostorom pod palubo in nasploh udobnejšo. Vsekakor svetujem izbor take, ki omogoča vsem članom posadke spanje na posteljah v kabinah.
Udobje
Lepo se sliši, da je neka desetmetrska jadrnica s tremi kabinami namenjena pravzaprav kar osmim gostom (če upoštevamo še prostor v salonu, torej tisti famozni dodatni ležišči), ampak lahko verjamete, da se bo že šestim gostom slabo godilo, ko se bodo morali stiskati za jedilno mizo ali v kokpitu, kaj šele osmim! Dejstvo je, da bodo na desetmetrski jadrnici zares uživali štirje odrasli, in nič več. Vse drugo gre na račun udobja. Največ prostora pod palubo ponujajo jadrnice, ki jih, odvisno od proizvajalca, imenujejo deck salon ali raised salon, lahko imajo tudi kakšno fantazijsko ime, že na prvi pogled pa jih boste spoznali po višji palubi.
Upravljanje
Vsaka jadrnica potrebuje za to, da z njo odjadramo neko ruto, posadko, ki vsaj približno ve, kaj počne, in pozna osnove jadranja. Precej iluzorno je pričakovati, da jo bo varno upravljal le en član posadke, razen če ni profesionalec, pa še ta bo potreboval med določenimi manevri pomoč, če ne želi tvegati poškodb plovila ali ljudi. V novejšem času so precej pogoste jadrnice, za katere proizvajalci trdijo, da so narejene za manj številne ekipe. To je morda celo res, dokler ne zapiha kakšnih pet boforov vetra in se jadranje sprevrže v garaško delo, krajšanje jader pa v smrtno nevaren podvig. Zmotno je tudi mnenje, da so jadralno slabše jadrnice, torej tiste z manj površine jader, v močnejšem vetru varnejše.
Jadralne sposobnosti
Tukaj so razlike največje, tako z vidika plovil kot želja najemnikov. Večina tako imenovanih tipično čarterskih jadrnic ponuja v jadralnem smislu bolj malo užitkov, saj so proizvajalci, s tem ko dvigujejo palubo in pridobivajo prostor v notranjosti, zaradi ohranjanja kolikor toliko nizkega težišča prisiljeni krajšati jambor, kar pomeni manjšo površino jader. Manjša kvadratura pa prinese slabše jadralne sposobnosti v šibkem vetru, ki je poleti na naši strani Jadranskega morja precej pogost. Zato pa je na teh plovilih občutek udobja v notranjosti večji.
Druga skupina jadrnic so tako imenovani modeli performance ali racer cruiser, ki so namenjeni ambicioznejšim jadralskim posadkam. Na račun nekoliko manjšega udobja pri enaki dolžini v primerjavi z zgoraj opisanimi imajo boljše jadralne karakteristike. Kažejo se v ostrejših kotih pri jadranju v veter in v večjih hitrostih pri šibkem vetru, slabše pa je predvsem udobje v sprednji kabini zaradi ozkega premca, zaradi nižje palube je manjša tudi stojna višina. Seveda to velja za manjše jadrnice, če se odločite za najem večjih, teh težav ne boste imeli.
Bavaria
Ne glede na to, na katerega ponudnika čarterja se boste obrnili, boste skoraj brez izjeme naleteli na ponudbo jadrnic bavaria. V jadralnem smislu so primerne za hitrosti vetra nad 10 vozlov, saj površina jader ne omogoča dobrega jadranja pri šibkem vetru. Modeli iz serije cruiser so najpogostejše čarterske jadrnice na Jadranu.
Beneteau
Te francoske jadrnice so v notranjosti, razen modelov cyclades, zelo kakovostno izdelane. Bodite pozorni, za katero linijo se odločite, saj so modeli oceanis izrazito dopustniško naravnani, vsaj kar se tiče površine jader, in potrebovali boste kar nekaj vetra, da bo jadranje užitek. Povsem drugače je z linijo first, ki ponuja ob solidni notranjosti tudi vrhunske jadralske užitke in veliko delovnega prostora v kokpitu.
Jeanneau
Tudi pri tej znamki sta večinoma na voljo dve liniji čarterskih jadrnic, tretja, sun fast, je bolj izjema kot pravilo. Večinoma boste naleteli na modele sun odyssey in sun odyssey DS. Oboji so kakovostni in imajo dobro razporejene prostore ter opremo, le da je v modelih deck salon v notranjosti bistveno več prostora, kar logično vpliva na slabše izkoriščanje vetra in višje težišče plovila. Zato jadralci na klasični sun odyssey, uživači pa na DS!
Elan in Salona
Obe znamki imata zelo podobne lastnosti, sploh če pri Elanu govorimo o liniji performance, ki je jadralsko odlična. Salona je prav tako namenjena ambicioznejšim jadralcem, to bi lahko potrdil za vse modele, morda je smiselno doplačati še za dženaker ali spinaker. Elanova linija impression je po lastnostih in zasnovi podobna vsem jadrnicam deck salon, torej to niso kakšne okretne, lahke in hitre jadrnice, pač pa je poudarek znova na udobju.
Grand Soleil,
Dufour in Hanse
Teh jadrnic je v primerjavi s konkurenco na voljo bolj malo, vendar so dobri izdelki, s katerimi je užitek jadrati. Nobena od omenjenih znamk ne ponuja dvignjene palube, kar se odraža na dobrih plovnih lastnostih.
Katamarani
Posebna kategorija, ki se v Jadranskem morju vedno bolj uveljavlja, so potovalni katamarani. Nimajo dosti skupnega s tistimi regatnimi, ki jih vidite brzeti po oceanih, pač pa so usmerjeni predvsem v udobje in ponujajo ogromno prostora tako na palubi kot pod njo. Med plovbo bodite pozorni le na moč vetra, saj ne dajejo pravega signala, kdaj piha preveč, in kaj hitro se zgodi nesreča. V sezoni je treba računati še na večjo širino in zato potrebo po širokem priveznem prostoru v marini ali luki. Cene najema so na prvi pogled precej višje kot pri jadrnicah, a če preračunamo ceno na ležišče ali celo na kvadratni meter prostora na barki, postane zadeva sprejemljiva.
Izhodiščne točke Za ogled posameznih delov Jadrana je odločilen izbor izhodišča, torej marine, kjer bomo prevzeli svoje plovilo. Pripravili smo nekaj tipičnih navtičnih rut in spisek izhodišč, kjer je za posamezno ruto najbolje prevzeti plovilo. Istra s kvarnerskimi otoki Kot izhodišče pridejo v poštev slovenski navtični bazi Portorož in Izola ter hrvaške baze Rovinj, Pulj, Mali Lošinj, Punat (Krk) in Cres. Istra in Kvarner spadata v severni Jadran, za katerega velja, da je lahko v zgodnjih spomladanskih mesecih vremensko precej muhast, v preostalem delu leta pa je idealen predvsem zaradi manjše gneče kot na srednjem in južnem ter nekoliko nižjih temperatur. Značilnosti tega dela so razvita infrastruktura, vrhunska turistična ponudba in obilica naravnih lepot. Zadrski arhipelag s Kornati Izhodišča, ki jih bomo uporabili za ogled srednjejadranskih otokov in obale, so najbolj frekventna in poznana. Sem spadajo Zadar, Sukošan, Biograd, Jezera (Murter), Primošten, Šibenik in Rogoznica. Iz teh izhodišč imamo na voljo raznoliko načrtovanje poti. Najprej nam na pamet padejo Kornati, a to še zdaleč ni vse, kar ponuja ta del Jadranskega morja. Ne smemo pozabiti na številne otočke in zanimive ribiške vasice ter na mnogo zalivov in tudi otokov šibeniškega arhipelaga, kot so Prvić, Zlarin, Kaprije in Žirje. V severnejši inačici načrtovanja rute so prav tako zanimivi Pašman, Ugljan, Molat, Iž ter tudi Olib in Silba. Split Split z okoliškimi marinami tja do Kaštele in Marine je zelo cenjeno izhodišče, saj je tudi tujcem lahko dostopen zaradi bližnjega, izjemno frekventnega letališča. Tedenske rute lahko načrtujemo proti Hvaru, Mljetu in tja do Dubrovnika ali pa se potepamo okoli Hvara, Visa, Lastova in Korčule. Vsekakor več kot dovolj možnosti za krasen dopust. Morda bo koga zmotilo manjše število marin v tem akvatoriju in tudi razdalje med otoki so nekoliko večje kot v zadrskem arhipelagu. Pozorni pa moramo biti tudi na močnejši veter, saj je morje tukaj bolj odprto in valovi, ki nastajajo, višji kot med gosto posejanimi otoki severneje. |
