ZAUPNO

Seznam podjetij, ki bankam dolgujejo največ

Objavljeno 05. september 2012 21.41 | Posodobljeno 05. september 2012 22.16 | Piše: Mo. S., STA

Zgolj 50 podjetij NLB že 90 dni ni plačalo več kot dve milijardi evrov posojenega denarja.

NLB.

LJUBLJANA – V javnost so pricurljali podatki iz zaupnega poročila Banke Slovenije, ki razkriva podatke o slabih kreditih v slovenskih bankah. V NLB imajo največ slabih posojil SCT, Zvon 1 Holding, Primorje, T2 in Vegrad AM, skupno pa obseg slabih posojil v največji slovenski banki znaša 2,09 milijarde evrov.

Banki NLB največ dolguje SCT, in sicer 187 milijonov evrov, ki so zavarovani z 39 milijoni evrov premoženja. Zvon 1 Holding NLB dolguje 115 milijonov evrov, vsota vseh zavarovanj pa znaša 35 milijonov evrov. Primorje dolguje 100 milijonov evrov, ki jih ima zavarovanih z 52 milijoni evrov, poroča Pop TV. Deseterico tistih, ki imajo v NLB največ neplačanih dolgov, zaključujejo GPG Inženiring, Grep, Sava, Montavar Metalna nova, Energoplan in Vegrad. To je zgolj 10 tistih, ki že tri mesece zamujajo s poplačilom kreditov. Več kot polovica teh družb je v stečaju.

Zgolj 50 podjetij NLB že 90 dni ni plačalo več kot dve milijardi evrov posojenega denarja.

Dolgovi tudi pri NKBM

Na Kanalu A so razkrili tudi podatke o slabih kreditih v Novi Kreditni banki Maribor (NKBM). Ti skupaj obsegajo slabih 612 milijonov evrov, največ pa jih tudi v tem primeru odpade na Primorje (49,2 milijona evrov). Podjetje MTB ima za 36,7 milijona evrov slabih kreditov, Alpos za 29 milijonov, CPM pa za 28,8 milijona evrov. Od prve deseterice, v katero sodijo še Mip, Stavbar, Savski breg, Konstruktor in Zvon ena holding, le dve podjetji nista v stečaju. Skupaj 50 največjih neplačnikov NKBM dolguje skoraj pol milijarde evrov.

Pop TV je obenem poročal, da naj bi slabe kredite neuradno preiskovala posebna preiskovalna komisija, ki jo ustanavljata policija in tožilstvo. Neuradno naj bi jo vodil tožilec Jože Kozina, ki je bil tožilec že v primeru v zadevi Merkur.

Banka Slovenije (še) molči

Banke izjav o tem ne dajejo, poznavalci pa pravijo, da večjih kreditov brez odobritve politike ni bilo. Podatki poročila temeljijo na podatkih, ki so jih centralni banki posredovale banke same. Pojasnjujejo še, da je do teh kreditov prišlo zaradi slabih poslovnih odločitev bank, zaradi kadrov, ki niso bili dovolj strokovni, prav tako pa naj bi bila kriva tudi neustrezna organizacija bank. O svoji odgovornosti Banka Slovenije ni spregovorila, pa čeprav je prav ta nadzornik bančnega sistema.

Gorenak pričakuje rezultate

Notranji minister Vinko Gorenak sicer poročila ni želel komentirati, je pa poudaril, da ljudje v času zategovanja pasu pričakujejo, da kriminalistična policija in tožilstvo primere gospodarsko-finančnega kriminala pripeljeta pred sodišče. Primeri so si sicer različni, je menil Gorenak, a dodal, da so nekateri precej eksaktni. V teh primerih bo pristojne organe treba zelo kmalu povprašati po rezultatih, je dejal.

Deli s prijatelji