TURNIŠČE – V znanem romarskem središču Marije Vnebovzete ter na območju celotne murskosoboške škofije odmeva prihod sester klaris iz samostanov Nazarje in Dolnice v Turnišče. Na ta mejnik se v škofiji pripravljajo že več mesecev; potem ko so se sestre klarise po dogovoru s tamkajšnjim škofom Petrom Štumpfom odločile, da za svoje novo bivališče izberejo znani prekmurski romarski kraj, jim je turniška župnija dala na voljo nekdanje župnišče, ki ga je znova dobila v last po denacionalizacijskem postopku. Propadajočo stavbo, menda staro več kot 300 let, v središču kraja v ulici Štefana Kovača 72, ki je že leta kvarila njegov videz, so verniki iz vse škofije, večinoma s prostovoljnim delom, očistili, zdaj pa jo mojstri in prostovoljci sanirajo in gradijo naprej. Sestre naj bi se v njej naselile konec junija, murskosoboški škof pa bo 28. tega meseca daroval mašo, med katero bo v novem samostanu blagoslovil kapelo. Stavba v Turnišču pri kapelici sv. Antona je poleg gotske cerkve najstarejša v župniji. Do leta 1927 je bila župnišče, od leta 1929 pa so bile v njej sestre Marije Brezmadežne, ki so razvijale pastoralno dejavnost in vodile vrtec. Po drugi svetovni vojni je takratna državna oblast objekt odvzela sestram. Dolgo so bili v njem šola, telovadnica in drugi prostori.
Otroci zbirali denar
Do tukaj vse lepo in prav, če samostan ne bi stal sredi vasi, vanj pa prihajajo nune zaprtega reda, kar pomeni, da bo okrog njega in celotnega imetja (skupno približno hektar površine), kjer si bodo nune pridelovale vrtnine in druge reči, visoko obzidje. In prav to moti nekatere domačine. Soseda bodočega samostana Nada Horvat podpira prihod sester. »One so bile tudi že pred stoletji, torej veliko pred nami, in seveda je prav, da bodo spet tukaj. Sploh pa, ali ni boljše, da se ta stavba uredi in bo tako uporabljena, kot pa da so se tam zbirali narkomani in drugi nepridipravi ter počeli marsikaj nečednega? Večina nas podpira, da bo objekt urejen in naseljen, če koga moti ograja, pa mu je ni treba gledati.« Tudi Štefka Mlinarič, ki meji s posestvom prihajajočih sester, nima nič proti, da se je našel nekdo, ki bo uredil propadajočo stavbo, moti pa jo, da bo okrog posesti stala 2,2 metra visoka stena. »To nikakor ne spada v središče kraja, kot je Turnišče. Zakaj jim niso omogočili ureditve samostana zunaj naseljenega kraja? Potem naj imajo stene visoke, kolikor hočejo. Preseneča me tudi zavod za spomeniško varstvo, ki vse to dovoli,« pravi Mlinaričeva, ki je ogorčena, da bosta tako rekoč polovica njene hiše in dvorišča med stenami, ki obkrožajo bodoči samostan.
Od kod denar za investicijo?
Sicer pa Štefka ni edina, ki nasprotuje tovrstnemu posegu v Turnišču, a preostali se nočejo izpostavljati in javno povedati, kaj si mislijo. Nekatere moti tudi, da so morali otroci po nekaterih pomurskih župnijah zbirati denar za obnovo samostana. Jasno jim ni niti naslednje: Cerkev ima v Sloveniji toliko dolgov, a so se vseeno odloči za tako veliko investicijo. »Mislim, da je to velika neumnost, potem pa bo notri le pol ducata nun. Za ta denar naj bi raje naredili nov asfalt po Turnišču ...« pove mlajši fant, ki ni želel biti imenovan.
Župan pričakoval odprtost
Sosed Jože Dravec, ki sicer veliko pomaga pri sanaciji objekta, dodaja: »Vsakdo ima pravico do svojega mnenja, a zdaj je vse jasno, kar pomeni, da se nič več ne more spremeniti. Vsi moramo tudi spoštovati, da so sestre klarise iz reda, ki deluje zaprto.« A tudi županovi občutki so mešani. »Veseli me, da se je končno našla rešitev za obnovo objekta. Občina Turnišče si je vsaj 20 let ob sodelovanju z župnijskim uradom prizadevala obnoviti in ohraniti najstarejši in najreprezentativnejši objekt v kraju, ki priča o vlogi Turnišča v okolju skozi zgodovino. Veseli me, da so za obnovo objekta sredstva, ki ne bremenijo neposredno občinskega proračuna niti naših občanov. Ob informaciji, da bodo objekt obnavljali za prvotne namene, sem pričakoval, da bo samostan odprtega tipa, saj bi aktivnejša vloga sester in njihova fizična prisotnost v občini z družbenoaktivnimi programi prišli prav,« nam je razložil turniški župan Slavko Režonja in dodal, da so mnenja občanov o tem, da bo v naselju samostan, deljena približno tako kot o vsaki zadevi v občini.
Pozitivni odmevi
Murskosoboški škof Peter Štumpf nam je povedal, da ne ve ničesar o kakšnem nasprotovanju krajanov. »Na škofijo prihajajo samo pozitivni odmevi o prihodu sester klaris. O tem, da bi kdo temu nasprotoval, ne vemo ničesar, zato zadeve ne morem komentirati.«
