Šest dreves požagali zaradi tedna cvička?

TREBNJE – Zeleno po navadi pomirja, v Trebnjem pa buri duhove, dviga temperaturo. Pred občinsko stavbo so podrli šest dreves. Mnogi so ogorčeni, tudi domačinu in občinskemu svetniku Gregorju Kaplanu početje veljakov ni po godu. Brez dlake na jeziku pove: »Danes, ko se zeleni dežnik (drevesa in drugo zelenje) sadi celo po strehah stavb, smo v Trebnjem storili korak, ki je vreden obžalovanja. Mestno drevo ni namizni šopek ali tihožitje na steni. Zato si zasluži več pozornosti, spoštovanja in resne obravnave. Občani pa naj povedo, ali jim je trebanjska betonska grozljivka všeč ali pač ne. Menim, da si vsi zaslužimo in mnogi tudi želimo prijaznega mesta ter okolja, v katerem živimo, ki naj bo obarvano zeleno.«

Občina Trebnje in Krajevna skupnost Trebnje, prvo vodi župan Alojzij Kastelic, drugo pa Dejan Smuk, pa ne vidita nič slabega v tem, da je med prvomajskimi prazniki pod rezilom motorke padlo šest dreves: po dva javorja jesenovca, ostrolistna javorja in jesena. 
»Veliko ljudi je pohvalilo, kar smo naredili. Pred dnevi nas je obiskal dekan fakultete za arhitekturo, prof. mag. Peter Gabrijelčič. Pohvalil je naše delo, pravi, da smo s posekom naredili povsem odprt prostor, trg in mesto pa sta dobila volumen. Še letos poleti bomo pripravili poseben natečaj, da se pripravi ustrezna celostna rešitev tega trga,« pravi župan Kastelic. Priznava pa, da vseh dreves ne bi bilo treba odstraniti. »Štiri so bila v resnično slabem stanju, bila so bolna, če hočete. Dve pač ne. Ali naj pustimo dve pa rasti?« se sprašuje. »Nobene slabe vesti nimam. Kam pa pridemo, če bi dali vsako pometanje v javno razpravo. Nikamor ne bi prišli,« nadaljuje odločno.

Prišlo nam je na uho, da je dal požagati drevesa, da bi imeli dovolj prostora za velik šotor ob Tednu cvička, ki poteka v Trebnjem od 6. do 8. maja. »Dajte no, kaj ga pa lomite! To je še ena od teorij zarote, ki jo kujejo nekateri, v tem primeru Gregor Kaplan, da bi promovirali sami sebe,« se odzove župan. »Nismo delali na pamet.« Občinske strokovne službe so za nasvet prosile novomeški zavod za kulturno dediščino. »Dobili smo pritrdilno mnenje. Obrnili smo se tudi na Arboretum Volčji Potok, kjer so svoje povedali strokovnjaki!« Kastelic še poudari, da je sečnjo dreves podprlo štiri petine članov občinskega sveta.

Bila so nevarna

Poklicali smo tudi v Arboretum Volčji Potok, kjer se bolj kot z drugimi ukvarjajo s svojimi težavami zaradi pozebe in snegoloma. Povezali so nas z odgovorno osebo, ki je bdela nad posegom v Trebnjem. »Drevesa so bila poškodovana. Predvsem pa so bila neustrezno oskrbovana, tudi rastni prostor ni bil primeren,« je bil jasen strokovnjak Vasja Dornik in še opozoril, da je asfaltirano parkirišče vse prej kot primeren prostor za rast dreves. »Nekatera v parku so nevarna za obiskovalce in za promet, njihovo zdravstveno stanje je slabo, zato jih je treba odstraniti. Preostala so potrebna obrezovanja po modernih arborističnih metodah, nekaj jih je treba povezati, da se prepreči odlom večjih vej ali sodebel. Nekatera so bila že obrezana, vsa ob prometnicah in tista, ki so bila poškodovana zaradi žledoloma. Obrezovanje ni bilo strokovno, saj rez ni bila opravljena na razvejišču, zato so nastali štrclji, ki so se ponekod posušili. Na posameznih drevesih (brezah) so vidni trosnjaki gliv, ki nakazujejo trohnenje lesa in propadanje,« še doda Dornik.

Toda Gregor Kaplan iz Demokratične stranke dela opozori: »Še bolj je zanimivo, da na porezanih štorih pred občino ni videti nikakršne sledi, da bi bila drevnina obolela, kaj šele bolna, votla ali kako drugače oslabljena. Seveda je dobro pogledati celotno sliko, koliko mestnih dreves je padlo v pol leta. Na igrišču, v parku, pred občino, na avtobusni postaji. Mestno drevo namreč raste zelo počasi, za primerjavo je moč vzeti drevesa, zasajena pri Mercatorju.« Ob tem bi Kaplan rad vedel, kdo je poseg plačal in kdo ga je nadzoroval. Na te odgovore z občine in krajevne skupnosti še čaka. Trebanjcem v uteho ostane županova obljuba, da bo trg uredil. Za tiste najbolj nostalgične pa so fotografije, ki so čez cesto v Gostilni Šeligo. V spomin na pol ducata, ki ga ni več.