LJUBLJANA – »Najprej bi rad čestital vladi, da je sprejela to pogumno odločitev,« je ob odpovedi sodelovanja države pri projektu Univerzijada v oddaji Pogledi Slovenije dejal Dušan Šešok, nekdanji predsednik Košarkarske zveze Slovenije (KZS), in dodal, da je čas, da javne finance spravimo v red.
»Univerzijada je brezzvezen, tretjerazredni dogodek in ni nevarnosti, da bi se projektu organizacije evropskega košarkarskega prvenstva zgodila enaka usoda kot univerzijadi,« je prepričan Šešok. Novi vladi je predlagal, naj takoj – z grožnjo odpovedi prvenstva – začne pogovore s Fibo in zniža znesek kotizacije (šest milijonov evrov), ki ga je naša država plačala in je najvišji v zgodovini organizacije tega prvenstva.
Da gre za dve različni tekmovanji z različnimi finančnimi učinki, se je strinjal tudi Žiga Turk. »Prvenstvo v košarki se lahko tudi finančno samo pokrije,« je prepričan.
Prelaganje krivde
Univerzijada ni bila mariborski, ampak nacionalni projekt, pravi mariborski podžupan Milan Mikl. Krivde pa ne želi valiti na sedanjo vlado in ministre. Ponovil je Kanglerjeve besede, ki jih je izrekel v popoldanskem odzivu na vladno odločitev, češ da bi lahko ljudje iz vlade poizvedeli, kako daleč je projekt. Po večkratni ponovitvi vročega vprašanja, povezanega z odpovedjo univerzijade v Mariboru – kdo bo plačal tri milijone evrov –, je predsednik Slovenske univerzitetne športne zveze (Susa) Otmar Kugovnik krivdo prevalil na državo, čeprav ne Igor Lukšič, pristojni minister v Pahorjevi vladi, ne njegovi predhodniki niso podpisali pogodbe. Vendarle pa je odgovoril in dejal, da je denar državi dolžna plačati Susa, so pa v pogodbi opredeljene obveznosti med vsemi vključenimi (petimi) partnerji.
Igor Lukšič je povedal, da so organizatorji želeli, da bi vlada odpisala pogodbo, vendar vlada ni organizator tega dogodka in tudi ne more biti podpisnik. Glede očitka Mikla, da se Maribor ni mogel prijavljati na razpise, češ da jih ni bilo, je Lukšič povedal, da je leta 2008 vlada imela dva razpisa za infrastrukturo, Maribor pa se je prijavil na razpis za štadion Ljudski vrt. Na razpis leta 2010 se Maribor ni prijavil. Prijavil se je še za sredstva za izgradnjo mladinskega hotela.
Turk: Krivdo lahko prevzamem nase
»Najlažje je reči, da sem jaz kriv, in to lahko tudi prevzamem nase,« pravi zdajšnji minister Žiga Turk. Ekonomski položaj je drugačen kot leta 2008 in denarja ni. Opravičil se je užaljenemu Francu Kanglerju, ki je danes že večkrat ponovil, da je kot župan drugega največjega mesta za odpoved univerzijade izvedel iz medijev. Turk je priznal, da bi se lahko – preden je sporočil sklep vlade medijem – srečal z županom.
Kangler: Razpisi so bili prilagojeni
Franc Kangler je prepričan, da so v vladi nagajali Mariboru pri organizaciji univerzijade. Tako se na razpis junija leta 2010 niso prijavili zato, ker je bil razpis, kot pravi, »prilagojen le za nekoga – za projekt Stožice«. Z nekdanjo obrambno ministrico Ljubico Jelušič se je srečal šele pred dobrimi tremi tedni, ko sta se dogovorila za nakup državne zemlje. Kangler se sprašuje, zakaj je tri leta čakal, da ga je sprejela ministrica za obrambo, da sta se lahko dogovorila o nakupu zemlje za pripravo biatlonske proge.
Vogrinec: Delali smo dobro
Toneta Vogrinca je pogrel, kot je dejal, napad voditelja Uroša Slaka na Kugovnika, je pa priznal, da je bil odnos z ministrstvom za šolstvo in šport v času Lukšičevega ministrovanja korekten. V času, odkar je predsednik organizacijskega odbora, so opravili veliko dela, ekipa je bila vrhunska, in če bi bila prireditev realizirana, bi bila zaradi vrhunskih kadrov, ki imajo bogate mednarodne izkušnje, to najboljša organizacija univerzijade, je prepričan Vogrinec.
Kangler ne bo odstopil
Ker je zgodba z univerzijado zaključena, bo treba vrniti denar. »Ne vem, zakaj bi morali vrniti denar. Če nekdo ne sledi nacionalnim projektom in ni zagotovil proračunskega denarja, to ni krivda občine,« pravi Kangler. Dejal je, da zaradi vsega skupaj ne bo odstopil.
Mariborska občina je vložila »več milijonov«, vendar točnega podatka Kangler ne pozna. Prepričan pa je, da imajo vsa vložena sredstva ekonomski učinek.
