Šentjernejske kure nesejo suho zlato

ŠENTJERNEJ, LJUBLJANA – Kar dolgo se je šušljalo, nekateri so celo na glas namigovali, da so jajca šentjernejskih kokoši, ki jih rihta rdeče rjavi petelin z visoko nasajenim, črnim srpastim repom, nekaj posebnega. Pravijo, da vsebujejo snov, ki zaspanega človeka postavi na noge, pozabljivemu vrne spomin, v krvi pa nam zmanjšuje raven holesterola, ki se ga vsi tako bojimo.

Ko smo pred dvema mesecema predsedniku društva Gallus Bartholomaeus Stanetu Bregarju, ki združuje rejce avtohtone pasme šentjernejskih kokoši in petelina, postavili vprašanja, nas je z nasmehom zavrnil, češ da še ni čas za kakršne koli komentarje na to temo.

»Povem vam pa, da se res nekaj dogaja!« Šlo je za vprašanje, ali jajca šentjernejskih kokoši, ki so jo pred stoletjem vzgojili v tipično pašnorejsko kokoš, res vsebujejo več holina, enega vitaminov B, ki ima izjemno pomembno funkcijo pri delovanju celic v našem telesu.

Bili smo v dvomih, toda znanost je dokazala, da govorice držijo, da jajca šentjernejskih kokoši, ki se pasejo po dvorišču v naravnih jatah z glasnim petelinom, vsebujejo bistveno več holina kot druga jajca konvencionalne reje.

Dvakrat več holina

Rejci društva Gallus Bartholomaeus so od lanske pomladi s strokovnjaki biotehniške fakultete, oddelka za zootehniko, Kemijskega inštituta in Centra biotehnike in turizma – Kmetijske šole Novo mesto sodelovali v znanstvenoraziskovalnem projektu Ugotavljanje kakovosti jajc na slovenskem trgu.

Po raznolikih poskusih in primerjavah so med drugim ugotovili izjemno veliko količino holina v jajcih šentjernejske kokoši. Za to snov pravijo, da je suho zlato za telo. Morda od tu ljudski rek, da kokoši nesejo zlata jajca, čeprav ob nastanku te stalne besedne zveze niso imeli pojma o holinu.

Preliminarne teste – analizo jajc na vsebnost holina so opravili v Laboratoriju za prehrambeno kemijo nacionalnega Kemijskega inštituta.

Testi so pokazali, da eno jajce šentjernejske kokoši v povprečju vsebuje od 201 do 234 mg holina, kar je skoraj dvakrat več od jajc kokoši običajne konvencionalne farmske reje, najsibo perjadi malce prijaznejše talne reje kot baterijske reje, ki imajo v povprečju 125 miligramov

Bregar nam je povedal: »V projektu smo želeli v društvu potrditi pričakovanja o visoki vsebnosti holina v jajcih šentjernejske kokoši. To je naša odskočna deska, da potrošnikom na slovenskem trgu ponudimo zdrava jajca šentjernejske kokoši.«

Jajca, kokošja, račja, gosja, ta ali ona so od nekdaj univerzalno hranilo. Surova, pečena, kuhana v mehko, kuhana v trdo, dodana regratu, motovilcu so največja celica in tako popolna stvaritev narave. Vsebujejo holin, ki ga človeško telo nujno potrebuje za delovanje. Sicer topi holesterol v krvi in je izjemno pomemben pri delovanju jeter. Študije so pokazale, da pomaga pri zdravljenju alzheimerjeve in parkinsonove bolezni, pozitivno vlogo ima tudi pri epilepsiji.

Poleg obujanja spomina in nižanja holesterola v krvi blaži kronična vnetja. Kako pomembna je ta snov, govori dejstvo, da jo dodajajo hrani za dojenčke. Gre torej za življenjsko pomembno sestavino, ki jo jajce pretežno nosi v svojem rumenjaku.

Prednost v dvoriščni reji?

V Laboratoriju za prehrambeno kemijo nacionalnega Kemijskega instituta so primerjalno testirali 50 jajc iz ekološke reje, običajne reje in jajca šentjernejske kokoši dvoriščne reje.

Ugotovitev je bila nesporna, jajca šentjernejske kokoši dvoriščne reje so imela od 201 mg do 234 mg holina, preostala pa občutno manj.

Tako Bregar kot prof. Urška Trobec iz Centra biotehnike in turizma v Grmu pri Novem mestu, ki sicer bdi nad selekcijo pasme, sta poudarila, da še ne gre za znanstveni dokaz, da bi imela jajca šentjernejske kokoši praviloma več holina kot preostala.

»Predvsem je bil vzorec premajhen, poskus bi verjetno morali ponoviti še nekajkrat na večjem vzorcu,« opozarja Trobčeva.

Strokovnjaki z biotehniške fakultete so opozorili, da bi morali narediti študijo, kar na kratko pomeni večkrat primerjati in testirati več jajc različnih pasem in načinov reje, kokoši krmiti enkrat z enako, spet drugič z različno krmo, upoštevati bi morali tudi denimo nadmorsko višino reje in tako naprej.

Analiza na omenjenem malem vzorcu je društvo stala 3300 evrov. Resna raziskava bi stala seveda veliko več denarja.

Šentjernejska jajca v enotni embalaži

Toda preizkus je, prvič, zastavil vprašanje, zakaj jajca ene skupine vsebujejo občutno več holina, tudi do dvakrat, kot jajca druge skupine.

Bregar, Trobčeva in drugi strokovnjaki menijo, da razlog za višjo vsebnost holina v jajcih šentjernejskih kokoši ni v pasmi, ampak v načinu reje. Kar pa pove, da sonaravna reja prinaša prednost, ki ji pravimo zdravje.

Šentjernejske kokoši po besedah Trobčeve znesejo v povprečju 200 jajc na leto, specializirane kokoši nesnice tudi 330, kar je neprimerljivo. Toda nesnice je treba intenzivno krmiti, medtem ko je šentjernejska kokoš v jati do 50 kokoši zadovoljna s pašo, ostanki od kosila in doma pridelanimi žiti in zelenjavo. Društvo je že začelo prodajo jajc šentjernejske kokoši z višjo vsebnostjo holina v enotni embalaži. »Po razumni ceni,« poudarja Bregar.