ŠENTJERNEJ – »Bitko smo dobili, ne pa še komunalne vojne,« o pravi šentjernejski sagi, v kateri glavno vlogo igrajo stroški za komunalo, pravi vodja svetniške skupine Ljudska alternativa v tamkajšnjem občinskem svetu Albert Pavlič. Že vse od lani, ko je občina zaradi izgradnje nove čistilne naprave občanom naložila plačilo več tisoč evrov visokega komunalnega prispevka, se skupaj s predsednikom Civilne iniciative Glas ljudstva Samom Hudoklinom, v kateri se je zbralo že več kot 1000 od okoli 6500 prebivalcev celotne občine, bojuje proti novim visokim dajatvam. S protesti, ki so se začeli konec lanskega leta, so dosegli, da jim je občina prisluhnila in jim za 58 odstotkov na stanovanjskem in 45 odstotkov na podjetniškem delu znižala plačilo prispevka. A pred vrati je bil že nov prispevek, in sicer za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda oziroma kanalščino. Da se zgodba ne bi ponovila, so svetniki sprejeli sklep, da sme ta prispevek največ 18 mesecev znašati le 0,51 evra na kubični meter vode na gospodinjstvo. Nato je sledilo novo presenečenje, saj je župan Šentjerneja Franc Hudoklin sredi aprila omenjeni sklep zadržal in določil, da bo maksimalna cena znašala 1,81 evra na kubični meter.
Rezerv ni več
»Zdaj bo župan po bypass varianti skompenziral ali nevtraliziral to, kar smo dosegli pri komunalnem prispevku,« ogorčeno pravi Pavlič in z zbranimi vaščani opozori, da tega ne bodo zmožni plačati. »Tega mu preprosto ne dovolimo in se s tem ne strinjamo. Imeli smo tudi zbor zavezancev, kjer smo dobili močno podporo. Bila je polna dvorana, bilo je prek štiristo ljudi. Dobili smo zavezo in podporo, da ne sme biti več kot 0,51 evra na kubični meter,« dodaja. Po izračunu Pavliča bodo morali zdaj občani samo za ti dve dajatvi (komunalni prispevek in kanalščino) na mesec plačevati med 250 in 300 evri. »Rezerv ni več, saj država za jesen načrtuje nove in nove davke,« razloži oče štirih otrok Joško Gornik. Kot pravi, bosta z ženo dajatvi še nekako plačala, a se sprašuje, kako bo to uspelo kmetom, ki niti s svojimi pridelki ne morejo več ustvarjati prihodka. »Od kje bodo vzeli? Meni se zdi res oderuško. Preprosto, samo da smo številke, da plačujemo. Enako nas obravnavata tako vlada kot občina. V tem smo zelo napredni in razviti,« še pravi Gornik in upa, da bo občina razumela njihovo sporočilo. Nove dajatve se najbolj bojijo tisti, ki so ostali brez službe ali pa dobivajo nizko pokojnino. Upokojenec Ivan Gomizelj prejema okoli tristo evrov pokojnine, z mamo pa skupaj živi v bloku. Kot pravi, se mu bo visoka mesečna dajatev, ob kateri je treba prišteti še druge stroške, zelo poznala na družinskem proračunu.
Poskusni zajčki
Pavlič poudarja, da takšne zgodbe niso samo značilnost Šentjerneja, ampak se bodo kmalu z njimi soočali tudi v drugih občinah: »Mi smo poskusni zajci. In pravočasno se morajo zavedati, da bo ta bumerang ali ta valj prišel do njih. To je sistem cunamija. Do 2017. mora biti v skladu z direktivo vsako gospodinjstvo priključeno na čistilno napravo ali drug ustrezni način. Lahko se zgodi, da bo primoran kupovati biološke čistilne naprave, ki bodo še dražje kot naš prispevek.« V civilni iniciativi v primeru, da jim občina ne bo prisluhnila, že načrtujejo, da bodo proti županu vložili kazensko ovadbo zaradi nezakonitega zadrževanja sklepa občinskega sveta in v skrajnem primeru začeli državljansko nepokorščino. »Tega zneska ne bomo plačali, ne samo zaradi tega, ker ga nočemo, ampak zato, ker ga ne moremo,« sklene Pavlič. Glede na pojasnila, ki smo jih dobili na tamkajšnji občini, se boji med občani in šentjernejsko občino še ne bodo končali.
Kriva je koncesijska pogodba
Direktor občinske uprave Stanislav Galič pravi, da razume finančno stisko prebivalcev, a ima občina zvezane roke. Po njegovih besedah je glede na primerljive občine komunalni prispevek v Šentjerneju med najnižjimi. Glede kanalščine pa pojasni, da imajo po koncesijski pogodbi s koncesionarjem dogovorjeno, da je cena kanalščine 1,71 evra za kubični meter vode in od tega zaradi spoštovanja pogodbe ne morejo odstopati. Sklepa občinskega sveta o ceni 0,51 evra na kubični meter pa župan Hudoklin, on sam in romski svetnik niso podprli, »ker smo sklepali, da ni skladen z zakonodajo«. Nato razloži, da je lani začela veljati nova uredba o določitvi cen komunalnih storitev, in ta točno določa, kako se oblikuje cena. »Naš koncesionar je to preračunal, da bi maksimalna cena lahko bila po novi uredbi 1,81 evra na kubični meter, in teh 1,81 je župan dal v obrazložitev takrat, ko je zadržal sklep občinskega sveta, ki pa je bil sprejet. Župan ima to možnost, ker je ugotovil, da je to protizakonito. Nikoli nobenemu nismo zaračunali 1,81, ker ga ne smemo, ker imamo v koncesijski pogodbi navedeno, da je maksimalna cena 1,71 evra na kubični meter vode,« pojasnjuje. In zavrača očitke, da želi zdaj občina po drugem ovinku priti do denarja, ki ga je izgubila z nižjim komunalnim prispevkom: »Pri komunalnem prispevku smo bili omejeni, pri kanalščini imamo pa koncesijsko pogodbo, da je cena 1,71. S tem ko se spremeni cena, jo potrjuje občinski svet na predlog koncesionarja. Lahko je manj, več pa ne sme biti. Mi ne moremo reči 0,51, ker bi morali nato iz proračuna koncesionarju pokrivati razliko. To ceno imamo garantirano do leta 2016,« zatrdi Galič in priznava, da imajo v primerjavi z drugimi občinami višjo ceno kanalščine, »a morate vedeti, da se bo cena kanalščine z novo uredbo marsikje dvignila, mi imamo pa garantirano«. Dotaknil se je tudi očitkov civilne iniciative, da bodo občani na mesec obremenjeni z dodatnimi dajatvami, ki bodo znašale med 250 in 300 evri. Kot pravi, je komunalni prispevek enkraten strošek, ki ga bodo posamezniki, če so se odločili za na primer dveletno odplačevanje po obrokih, po tem obdobju ne bodo več plačali. Bodo pa zaradi kanalščine ob povprečni porabi vode vsak mesec obremenjeni za 54 evrov. »Zame je to manipulacija s številkami,« je prepričan sogovornik in doda, da so bili zaradi pritiska javnosti pri svojih odločitvah še posebno previdni.
Galič je glede na ostre odziva civilne iniciative prepričan, da se z njihovimi akcijami v ozadju bije tudi boj za oblast, saj je, kot pravi, že mogoče »čutiti to temperaturo« pred lokalnimi volitvami prihodnje leto. Pavlič, ki je v tej zgodbi najbolj izpostavljen, je zatrdil, da ga županovanje nikakor ne zanima, ampak samo to, da bi občina sprejemala odločitve, ki bi bile prijazne do ljudi. |