LJUBLJANA – Sedanja koalicija pravi, da bo privarčevala 800 milijnonov evrov. A ne bo varčevala pri plačah. »Pokojnine, plače in tako naprej pridejo kasneje in vse v dogovoru s socialnimi partnerji. Tukaj se ne bo zgodilo, da bi se kar koli zgodilo enostransko,« trdi Andrej Šircelj, ki prihaja iz vrst SDS.
800 milijonov je realistično
Alenka Bratušek iz Pozitivne Slovenije opozarja, da namerava desnosredinska koalicija tekoče stroške ministrstev prepoloviti. Trenutno znašajo 700 tisoč evrov, če pa to prepolovimo, je to 350 tistoč, vendar Bratuškova ne verjamem, da se to da. Šircelj kljub temu poudarja, da je privarčevati 800 milijonov evrov v prvem letu realistično, češ da je to le 100 milijonov večji prihranek, kot so ga napovedovali v Pozitivni Sloveniji.
Okvirni izračuni kažejo, da je to izvedljivo, da pa bo treba zelo varčevati, pravi analitik Tomaž Štih. Najhujši rez bo prvo leto, potem se razbremeni podjetja, se razbremeni zaposlene, se poveča poraba. Gre za dolgoročen program, pravi.
Senjur: Ni nam treba varčevati
Takoj bo potreben rebelans, je prepričan ekonomist Marjan Senjur. Če bo šlo za varčevanje v višini 800 milijonov, je prepričan, da bo vlada že takoj na začetku dobila številne nasprotnike. Poudarja, da nam ne gre tako slabo in da je 800 milijonov evrov preoster ukrep. Predlaga, da ostanejo zadeve take, kot so bile lani. Pravi, da je dovolj časa na razpolago in da ne potrebujemo tako drastičnih rezov. Samo Hribar Milič iz GZS ni tako optimističen kot Senjur. Meni, da moramo varčevati. Za investicije je sredstev vse manj, treba pa je povečati tudi projekte, ki bi iz drugih virov šli v gospodarstvo.
Sindikalist Branimir Štrukelj je prepričan, da se na koncu pripravlja nižanje plač. Pravi, da je 800 milijonov minusa ob tem, da so bile plače in pokojnine zamrznjene. Opozarja, da bo potrebna še milijarda.
Cilj so boljši pogoji
Šircelj se boji, da je gradualistični pristop, da se nič ne zgodi, da se računa samo na inflacijo in zmanjšanje odhodkov, premalo. Opozarja, da bo treba plačati milijardo obresti in da so pred nami časi, ko bodo banke dobivale posojila pod slabimi pogoji. »Cilj je ustvarjanje boljših pogojev in ustvarjanje novih delovnih mest. Da bi htireje prišli iz krize, da ne bomo capljali za vsemi.«
Osnove za rast ni
Direktor Interenerga Anton Papež je zelo vesel tega, kar je slišal. Pravi, da stroški bodo zagotovo, prihodki pa bomo videli. Ne verjame podatkom, sploh pa ne, kje bomo dobili 1,1-odstotno rast. Spremlja napovedi bank in pravi, da sploh ne vedo, kaj se dogaja: »Poglejte napovedi z začetka leta in na koncu leta. Nočemo se zavedati, da smo sprejeli raznorazne ukrepe. Denarja ni. Slovensko gospodarstvo je tako zadolženo, da ni osnove za rast. Mi se bojimo besede, da bo treba varčevati. Ne verjamem v čudeže in tukaj imamo sklop planov, ki so izrazito problematični.«
Štrukelj pravi, da se zavedajo, da bo treba varčevati, vendar poudarja, da mora biti pravično porazdeljeno.
Obresti
Če se bo za nazaj pokazalo, da se ne bodo držali svojih izjav, bo prišlo do zaostrovanja, pravi Štrukelj. Šircelj dodaja, da je vedno na prvem mestu dialog. »Denarja ni. Moramo se državotvorno obnašati, da bo država lahko funkcionirala naprej. Da se ne bo zgodilo, da ne bomo mogli plačati obresti. Sicer bodo prišli gospodje iz Mednarodnega denarnega sklada in bodo oni povedali, kako in kaj moramo delati. To pomeni bistveno zmanjšanje suverenosti države,« pravi Šircelj.
»Razumem, da denarja ni, ne morem pa razumeti napisanega v koalicijski pogodbi o socialni kapici, ki prinaša prek 200 milijonov evrov minusa,« pravi sindikalist Andrej Zorko.
Slej ko prej prideš do zadnje luknje v pasu
Zorko pravi, da drastični rezi niso prava pot. Treba je povedati, da slej ko prej prideš do zadnje luknje na pasu in danes smo na točki, ko pri ljudeh ni več mogoče varčevati. Milič se z njim ne strinja in poudarja, da potrebujemo program, ki bo rešil brezposelnost.
Papež poudarja, da je najhuje, ko nekoga zaposliš, pa mu ne moreš dati plače. Pravi, da se ne zavedemo današnjega stanja. Zniževanje davka na dobiček je nepotreben ukrep, se pa strinja s socialno kapico: »Treba je omogočiti zaposlovanje ljudi z višjimi plačami.«
Hribar Milič pravi, da je socialna kapica potrebna, ker so plače preveč obdavčene. Opozarja, da so strokovnjaki preveč obdavčeni.
Če davke nekje znižaš, jih moraš nekje drugje zvišati
Senjur pravi, da je dejstvo, da proračunski izdatki stagnirajo že tri leta in pol, da plače stagnirajo. »Treba je spodbujati z ukrepi gospodarstvo, predvsem investicije in izvoz. Če davek nekje znižamo, ga moramo nekje drugje zvišati. Če se tega ne storimo, imamo primanjkljaj,« pravi Senjur. Treba je povedati obe strani ljudem, še dodajaa.
Štrukelj pravi, da ima Janez Janša pri njih odprta vrata. Poziva, da se do 30. junija dogovorijo. Če se bo politika držala tega dogovora, potem bodo tudi oni šli nasproti.
Alarmantno stanje
Zorko pravi, da so plače samo en segment intervnetnega zakona. Tu so še pokojnine, socialni transferji. Takoj ko bo vlada oblikovana, je treba pristopiti k reševanju, sicer bo po 1. juliju stanje v državi alarmantno.
Šircelj pravi, da bo dialog s socialnimi partnerji potekal, in v tem ne vidi nobenih težav.
Ideja Pozitivne Slovenije
Bratuškova, kot predstavnica najverjetneje največje opozicijske stranke, pravi, da bodo konstruktivno opozicija in bodo podpirali vse, kar bo dobro za državo, hkrati pa bodo opozarjali na vse, kar ne bo tako dobro. Razloži, da bi se po pogledu PS lahko več dobilo z boljšim pobiranjem davkov, namesto odpuščanja bi bilo v tem primeru treba zaposliti še kakšen odstotek več ljud, davčne olajšave za nova delovna meta, pospešili bi velike infrastrukturne objekte, ki bi se financirali z evropskimi sredstvi in javno-zasebnim partnerstvom.
Šircelj upa, da jih bo opozicija podprla. »Pravijo, da bodo konstruktivni, mi upamo, da bodo. Mi smo odprti za sodelovanje za vse.«
Milič upa, da nas čaka gosopdarska rast. Pravi, da se premalo govori o tem, kako biti bolj konkurenčen. Treba bo prodati tudi kakšno slovensko podjetje in ustvarjati nova delovna mesta.