LJUBLJANA – Potem ko je vlada objavila, da so imela podjetja konec junija za 830 milijonov evrov davčnega dolga, so na ZSSS danes pozvali k javni objavi neplačnikov davkov in socialnih prispevkov ter okrepitvi položaja Davčne uprave RS (Durs). Prepričani so, da bi imelo to zelo pomemben učinek na javne finance. Opozorili so tudi na dobro prakso v tujini.
Problematično je tudi neplačevanje prispevkov
Izvršni sekretar za ekonomsko področje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Ladislav Rožič je na novinarski konferenci v Ljubljani uvodoma ocenil, da so podatki o velikosti davčnega dolga skrb vzbujajoči. Država govori o zmanjševanju pravic delavcev, ni pa sposobna narediti osnovnega – pobrati davkov, kar pritiče vsaki pravni državi, je bil kritičen.
Kot pomemben problem je poleg neplačanih davkov izpostavil še neplačevanje socialnih prispevkov. Število na ta način oškodovanih delavcev se povečuje, je poudaril. Tudi leta 2010 vzpostavljen sistem dostopa do podatkov, na podlagi katerih se lahko za posameznega delavca ugotovi, ali ima plačane prispevke ali ne, težav ni rešil, saj so sodni postopki dolgotrajni, je povedal. Podjetja, ki tri mesece ne plačajo prispevkov, bi morala razglasiti nelikvidnost in iti v insolvenčne postopke, je prepričan.
Rožiča skrbi tudi podatek, da gre iz Slovenije v davčne oaze vsako leto okoli 1,8 milijarde evrov. »To je davčno utajen denar,« je zatrdil in se začudil, zakaj se o tem noče govoriti. »Vsi delavci že mislijo, da politika ščiti svoje botre, in to tiste botre, ki so jim zagotovili denar za izvolitev. Postajamo čista mafijska država,« je bil oster. Sodelavec ZSSS Goran Lukič je spomnil, da identiteto neplačnikov davkov in prispevkov pri nas ščiti zakon o davčnem postopku in da javni objavi neplačnikov nasprotuje »celo« urad informacijskega pooblaščenca.
Po njegovih besedah imamo gospodarski interes, ki prek svojih predstavnikov – pri tem je izpostavil Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) – govori, da bi javna objava davčnih neplačnikov prizadela poslovni ugled podjetij in znižala njihove bonitetne razrede. V tej luči je izpostavil, da se delavci ne morejo zanašati na poslovni ugled in v času, ko morajo plačevati položnice, »ne morejo jokati«.
Objava ima pozitivne kurativne in preventivne učinke
Na vprašanje, kako komentira pomisleke, da bi objava izpostavila tudi podjetja, ki davkov ne plačujejo, ker so tudi sama žrtve plačilne nediscipline, je odgovoril, da smo pred zakonom vsi enaki. Spomnil je na grožnje z izselitvijo, ki so jih bili deležni neplačani delavci Vegrada, ker niso bili sposobni poravnati 75 evrov najemnine. Kritičen je bil tudi, ker država še vedno zgolj razmišlja o javni objavi neplačnikov, čeprav se je vladajoča koalicija k temu zavezala v koalicijski pogodbi in se je vlada za to zavzela tudi v predlogih za prihodkovno stran proračuna, pripravljenih aprila letos.
Lukič je predstavil več primerov prakse boja zoper davčne neplačnike v tujini. Njihove sezname so po njegovih navedbah objavile Hrvaška, Srbija, Grčija, Finska in določene zvezne države ZDA. Objava ima pozitivne kurativne in preventivne fiskalne učinke, je pojasnil. Pohvalil je tudi poostrene akcije davčnih organov v Italiji in Španiji ter ostale ukrepe. Med slednjimi je izpostavil hrvaško akcijo preverjanja izvora denarja v primeru nesorazmerja med premoženjem posameznika in njegovo prijavo prihodkov, nemške odkupe zgoščenk s seznami oseb, ki se izogibajo plačilu davkov ter italijansko »civilno iniciativo«, ki si podatke o davčnih neplačnikih izmenjuje po facebooku.
Zahtevajo javno objavo neplačnikov
Glede na hrvaške izkušnje bi lahko javna objava neplačnikov po Lukičevih besedah na letni ravni po grobih ocenah v državni proračun nanesla 43,5 milijona evrov več poplačanega davčnega dolga Predsednik ZSSS Dušan Semolič je izpostavil, da zahtevajo javno objavo večjih neplačnikov davkov in socialnih prispevkov. To bi se dalo ustrezno storiti s spremembo zakona o davčnem postopku, je dodal. S tem bi bili namreč zavrnjeni vsi pomisleki, je menil.
»Prikrivanje podatkov ne prispeva k večjemu pravnemu redu in disciplini na tem področju,« je opozoril in dodal, da je dajalo v preteklosti zelo slabe rezultate. Kot argument za to je izpostavil sedanji položaj bank. Z željo, da bi se pobralo več davkov, se je Semolič zavzel za okrepitev Dursa – položaja te institucije in njenih zaposlenih. Zniževanje plač zaposlenih na Dursu ne gre v to smer, je posvaril.
Tudi Semolič je poudaril, da je treba na problematiko neobjave davčnih neplačnikov gledati v luči javnih financ. Zaradi neplačevanja davkov je namreč manj prilivov, politiki pa zaradi pomanjkanja prihodkov pritiskajo na zniževanje odhodkov, je povedal. »Ve se, kaj je v teh trenutkih najbolj aktualno – to je zmanjševanje pravic socialne države,« je opozoril. Zato je zanje to zelo pomembno in si želijo, da bi bila to tudi pomembna tema politikov.
