LJUBLJANA – Zadnji predlog strategije upravljanja državnih naložb je nov korak k izgubi ekonomske in politične suverenosti, največjo ceno teh »zablod« pa bodo plačali delavci, upokojenci, mladi, meni predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. ZSSS zato zahteva »pomembne popravke«: več strateških in pomembnih naložb ter ukrepe za dvig kulture korporativnega upravljanja.
Ne bi se igral z Zavarovalnico Triglav
Predlagana strategija ni strategija za zagotovitev kakovosti na tem področju, temveč strategija prodaje, pri čemer osrednji kriterij ostaja kupnina, je poudaril Semolič. Tisti, ki so sestavili zadnjo različico dokumenta, po njegovih besedah ne želijo odstopiti od uveljavljene slabe prakse. Analiz učinkov predvidenih prodaj na zaposlene, okolje in gospodarstvo na splošno ni, je opozoril. Kot je spomnil, so v ZSSS aprila podali več predlogov, a ti v dokumentu niso upoštevani.
Zato se je najprej obregnil ob predlagano klasifikacijo državnih naložb, ki da bi morala Zavarovalnico Triglav trajno, ne le začasno, umestiti med strateške naložbe. Ta naložba je vezana na »stabilnost pokojninskega sistema in se ne smemo igrati z njo«, je dejal. Status strateške naložbe bi morala imeti po njegovem mnenju tudi Pozavarovalnica Sava.
Kaj pa Telekom in Cinkarna Celje?
Moti ga še, da predlagana klasifikacija ne omenja podjetij, kot sta Telekom Slovenije in Cinkarna Celje, ki tako ostajata v prodajnem postopku. Vlada Mira Cerarja bi morala popraviti napake, storjene s sprejemom privatizacijskega seznama 15 podjetij, meni. Razvite države Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) imajo v lasti sedem odstotkov industrijskega sektorja, je v zvezi s cinkarno opozoril Semolič. Od ZDA nihče ne zahteva prodaje deleža v avtomobilskem velikanu General Motors, zato se tudi od Slovenije ne bi smela zahtevati prodaja dobrih industrijskih podjetij.
Poleg tega bi v ZSSS med strateškimi naložbami ohranili vsaj eno banko, ki bi bila v podporo gospodarstvu doma in za nastope v tujini. Kritični so tudi, ker se lahko glede na predlagani dokument pri nekaterih strateških naložbah, ki imajo v lasti infrastrukturo, minimalni delež zniža pod 50 odstotkov in eno delnico ter ker je razpršeno lastništvo pogoj le za nekatera pomembna podjetja.
Sindikati so se zaman zavzemali tudi za okrepitev vloge ekonomsko-socialnega strokovnega odbora (ESSO) pri Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki naj bi bil pomemben vzvod za zaščito interesa zaposlenih, in za spremembe prevzemne zakonodaje, ki bi onemogočile izčrpavanje podjetij. Strateška napaka dokumenta je po oceni predsednika največje sindikalne centrale vezana na porabo kupnin. Sindikati so zahtevali, da te ne bi smele biti namenjene za tekočo porabo, temveč za investicije za nova delovna mesta, v 10 odstotkih pa za demografski sklad. Med cilji upravljanja državnega premoženja naj medtem ne bi smel biti predviden samo »neki koeficient, ki dokazuje dobičkonosnost kapitala, temveč tudi ohranjanje in nastajanje novih delovnih mest«.
Zahteva pomembne popravke dokumenta
Semoliča jezi tudi, da ni predvidenih ukrepov za dvig kulture korporativnega upravljanja, torej na področju vloge uprav in nadzornih svetov. »Strahovito moč« vodstva SDH, ki upravlja milijardno premoženje, je treba omejiti z varovalkami oz. pooblastili DZ in ESSO, je pozval. ZSSS zato zahteva »pomembne popravke« dokumenta. Potrebne so spremembe, ki bodo povečale število strateških in pomembnih naložb na račun portfeljskih, in spremembe, ki bodo preprečile vpliv lobistov. »Na področju upravljanja so potrebne sistemske spremembe,« je sklenil.
