Selili gnezdo, zaprli 
avtocesto

Ne le v Prekmurje, danes se štorklje rade zatečejo tudi na Dolenjsko. »Saj to ni presenečenje. Na Dolenjskem se štorklja naseljuje na predele z jezeri, kjer ima na voljo več hrane kot na poljih v Prekmurju,« nam pojasni Andrej Hudoklin z Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Statistika pravi, da je v Sloveniji približno 200 gnezd, le v okolici Trebnjega vsaj štiri, po nekaterih podatkih celo pet.

Bela štorklja si je leta 2012 zgradila gnezdo tudi na avtocestnem odseku A2, Ljubljana–Novo mesto, na kovinskem nosilcu informativne table za izvoz Bič. »Zdaj pa ga ni več,« so nas opozorili bralci, ki se za ljubi kruhek vsak dan prevažajo med Ljubljano in Novim mestom. Kje je, kaj se je zgodilo, zakaj ni gnezda, je zaskrbelo mimovozeče. A naj jih potolažimo. Gnezdo je še, le prestavili so ga. Bliskovita akcija je stekla konec marca, v novem ličnem gnezdu pa štorkelj še ni. »Vsako jutro vidim par, ki se druži na bližnjem jezeru. Verjamem, da bosta našla pot v gnezdo in nadaljevala tradicijo,« pravi domačin Tomaž Lavš, lastnik bližnjega bara in dobrotnik, ki je odstopil zemljo, da so pticam postavili nadomestni dom.

Družina v smrt

»Taka gnezda redko selimo. Saj tudi tega ne bi, a je postalo nevarno, tako za človeka kot živali,« nadaljuje Hudoklin in opiše žalostno zgodbo. Lani si je nad avtocesto dom ustvaril par štorkelj, trije mladi štrki so se jima izvalili, a niso nikoli poleteli. Ko je bila nadobudna mladež izvaljena, je bilo treba družino preživeti, za to sta odgovorna oba – mati in oče. »Mladičev ne puščajo samih v gnezdu,« opozori Hudoklin, zato sta po hrano hodila ločeno. Eden od odhodov pa se je za štrka žalostno končal. Ker je zajadral prenizko k avtocesti, je trčil v vozilo in ni preživel. Kmalu za njim je poginila vsa družina.

Župan podprl akcijo

Da lokacija gnezda tik nad avtocesto ni najboljša, je bilo jasno marsikomu. Tudi Tonka Grgič, ki je po izobrazbi arhitektka in biva v Ljubljani, često zahaja na Dolenjsko v občino Trebnje, kjer ima v kraju Mali Videm parcelo. »Na avtocesti na Biču sem vsakič znova opazovala to gnezdo, ki je bilo nevarno za človeka in ptiča. Lani se je zgodila nesreča. Le predstavljamo si lahko, kaj se lahko ob takem trčenju zgodi,« začne Grgičeva, ki je imela minuli mesec obveznosti na trebanjski občini. Ob tej priložnosti je potrkala tudi pri županu Alojziju Kastelicu, ta pa ji je prisluhnil in bil pripravljen pomagati pri iskanju nadomestne lokacije. Stekla je bliskovita akcija. Dve uri po obisku je Družba za avtoceste že dala zeleno luč, da bo pomagala. Na dan selitve, 22. marca, je zaprla del dolenjske avtoceste. »V veliko pomoč nam je bil lovec Franc Slak, ki veliko ve o štorkljah, na pomoč pa je prihitel tudi Elektro Ljubljana in naredil posebno luknjo,« pripoveduje Grgičeva. Gnezdo je po novem približno 50 metrov proč na presihajočem kraškem jezeru. Postavili so poseben drog (visok je devet metrov) in nanj namestili jekleno konstrukcijo ter nanjo položili iz beke spleten obroč (naredila ga je kar Tonka Grgič sama), zemljo in slamo – da si bosta štorklji uredili novo gnezdo.

V pričakovanju

»Odziv z vseh omenjenih strani je bil neverjeten in usklajevanje je potekalo hitro, v veliko pomoč nam je bila tudi gospa Grgič. Zdaj nam preostane le še, da čakamo in upamo, da bodo štorklje novo gnezdo sprejele in še naprej prinašale srečo bližnjim krajanom, saj veljajo za znanilke sreče v kraju, kjer gnezdijo,« je bil nad bliskovito akcijo navdušen župan Kastelic. »Lepo je delati s tako ekipo, kjer so vsi za akcijo. Nihče ni kompliciral, vsak je hotel pomagati in prispevati po svojih močeh,« pritrdi Grgičeva. »Samec je že prišel, po navadi priletijo k nam zadnji teden marca, samica pa kak teden pozneje. Do 15. aprila so vsa gnezda zasedena. Verjamem, da bo tudi to na Biču!« je Hudoklin optimist.