HRASTNIK – V hrastniški občini so lahko dobre volje, na javnosti še neznani lokaciji so odkrili zaklad, zanimivo arheološko najdbo, ki je stara nekaj tisoč let, po prvih ocenah izhaja iz starejše železne dobe. To pomeni, da gre za konec petega ali začetek četrtega stoletja pred našim štetjem.
Ko bo najdišče pregledano in zaklad v celoti izkopan, bomo dobili podrobnejše odgovore, dotlej pa nihče, ne najditelj, ne občina Hrastnik in ne celjski pokrajinski muzej, ne razkrije lokacije, kje natančno so odkrili dragocenosti. Menda je občan Borut Pečar med sprehodom po naključju naletel nanjo. Ali se je to zgodilo po zaslugi zdrsa zemlje zaradi dežja, ni jasno, se pa vsi, ki vedo za najdbo, strinjajo, da gre za arheološki biser.
Zato pravzaprav niti ne preseneča preveč vsa skrivnostnost, v katero so izkopavanja odeta. Najditelj je menda zavezan k temu, da natančnejše lokacije najdbe ne sme razkriti, kje točno je ta, pa menda ne vedo niti na občini Hrastnik. Raziskavo terena je takoj po najdbi oziroma obveščenosti o njej prevzel celjski pokrajinski muzej. Predmete, ki so jih že izkopali, so shranili v muzeju, raziskave pa še potekajo.
Znano pa je, katere predmete so doslej našli: gre za pasno spono, čelado, ogrlico, dve zapestnici, dve nanožnici, železno tulasto sekiro z ušescem, odlomek železne sulične osti, stekleno jagodo, odlomek bronaste fibule in celo grob z moškim in ženskim okostjem.
Arheologi domnevajo, da so našli okostje 25-letnega moškega in od 12- do 15-letnega dekleta. Ugibajo, ali gre za zakonca ali partnerja, saj takšna starost za zakon in možitev godnih deklet v tistih časih ni bila nič nenavadnega. Bolj gotovo pa je, da je bil moški bojevnik visokega ranga, saj med najdbami izstopata njegova negovska čelada iz bakrove zlitine in bogato okrašena pasna garnitura.
Nad najdbo so navdušeni tudi na hrastniški občini: »Kolikor nam je znano, gre za bojevniški grob, del dolenjske elite. Bojevnik je imel obrambno orožje, bogato bronasto pasno sponko, kakršnih ni veliko v Evropi. Čelada je sedemkrat presekana, kar je prav tako pomembno. Pravijo, da bi bil v bližini lahko tudi konj,« razkrivajo na občini.
»Najdba je res izjemna, občina je z muzejem takoj stopila v stik. Skupna želja namreč je, da bi ministrstvo za kulturo zagotovilo denar za nadaljnje raziskave. Če gre za bogato nahajališče, je treba veliko denarja, upam, da ga bodo lahko zagotovili,« pravi župan Miran Jerič.
Občina si vsekakor želi, da bi bile raziskave čim prej končane. To pa je odvisno ne le od velikosti najdišča, števila predmetov in podobnih povezanih stvari, ampak tudi od vremena in letnega časa, ki omogočata oziroma zavirata izkopavanje ter raziskave.
Izkopani predmeti čakajo na konzerviranje, s katerim jih bodo zaščitili pred zobom časa. Dragocenosti bodo razstavili v celjskem muzeju, v hrastniškem bodo na ogled replike. »To bo vsekakor dodatna turistična zanimivost za občino, in tega se veselimo,« poudari župan.
Najditelj je prejel nagrado, govori se o nekaj manj kot 15 tisočakih, a se je moral zavezati, da o lokaciji najdbe ne bo nikomur črhnil niti besede. Ni namreč malo plenilcev in tatov, ki prežijo na dragocene arheološke najdbe. Najdišča preiščejo, naredijo veliko škode ali celo uničijo, najdbe pa drago prodajo na črnem trgu, največkrat na tujem. Zato so po ogledu najdišča in mnenju sodnega izvedenca izdali odločbo o arheoloških ostalinah, na podlagi katere so poštenega najditelja nagradili.
