Minuli vikend so člani Konjeniškega kluba (KK) Komenda organizirali že 20. spomladanski kmetijski sejem. Medtem ko je bilo petkovo odprtje deževno in je nebo namočilo okoliške travnike, pripravljene za parkiranje, se jim je v soboto sonce nasmehnilo z neba. Vpadnice na sejem starega mesta so bile že ob devetih zjutraj v kolonah, parkirali smo nekje v bližnjem gozdičku in jo mahnili čez rahlo razmočen travnik, iz katerega se je že kadila spomladanska topla para. Na vhodu kdo drug kot Ribnčan s svojimi košaricami, pekarji, pručkami, grabljami in več deset metlami. Malo naprej pa že traktorji vseh mogočih svetovnih znamk. Soseda Ana se je po naključju znašla na dogodku in mi na stopnicah domačega bloka zavzdihnila: »Jooooj, nimaš kaj videti, sami traktorji.« Tako pač vidijo kmetijski sejem mestna dekleta.
Kot nam je povedal vodja Stane Štebe, sicer kmet, ki prideluje mleko in krompir, so letos našteli kar 600 razstavljavcev: »Zaradi vse večjega povpraševanja smo letos prostor povečali s 30.000 na 40.000 kvadratnih metrov bruto. Tako je bilo razstavljavcev približno za 100 več kot lani.«
Minule dni smo slišali, da se tudi slovensko gospodarstvo vendarle ogreva, da se je izvoz povečal, da je klima ugodnejša, čeprav imamo na drugi strani uradno še vedno skoraj 120.000 brezposelnih. Sejmi so prvi kazalnik ozračja, več smeha, vendar ne zgolj na račun cvička, je bilo slišati že na minulem, nekoliko manjšem Gregorjevem kmetijskem sejmu pred tedni v Novem mestu, kjer so prav tako povečali sejemski prostor in imeli rekordno število razstravljavcev in nadpovprečen obisk.
Prireditev je po Štebovih besedah v dveh dneh obiskalo kar 70.000 ljudi. Poleg večjih kmetov in obrtnikov so prišli na svoj račun tudi vrtičkarji in gospodinje.
Občina Šenčur je letos zakupila ogromen šotor in več kot 40 kmetom in večjim ter manjšim obrtnikom svoje občine plačala stojnico.
Med štanti smo srečali tudi take face, kot je denimo puškar Zdravko Teršek z Olševka pri Predvoru. Iz iste vasi je prišel Davorin Bedenik, ki si je v svoji delavnici zamislil leseni miniaturni rastlinjak z lesenim ogrodjem, ki deluje zares bolj domače kot industrijske različice. In koliko bi odšteli za rastlinjak? »Nič več kot 130 evrov, se vam zdi veliko?« nas je vprašal Bedenik in dodal: »Folija zdrži vsaj štiri leta.«
Pri mlečni kmetiji Podjed smo poskusili pečeni sir, na koncu šotora so gospodinje pekle krompir, ki dobro tradicionalno uspeva na okoliških poljih.
V soboto je bila zares gneča. Štebe povečanje števila razstavljavcev pripisuje nizkim cenam stojnic: »Za kvadratni meter razstavnega prostora zunaj na pesku stane 11,5 evra, na asfaltu 13, v šotoru na pesku 16, v šotoru na asfaltu pa 20 evrov. Cen že nekaj let nismo spreminjali, zato je bilo povpraševanje veliko.«
Za štiri kvadratne metre stojnice zunaj na pesku, kjer bi prodajali denimo česen in čebulo, bi za tri dni plačali pičlih 42 evrov, kar v resnici ni velik denar.
Večji problem je parkiranje. Štebe poudarja, da se trudijo: »Imeli smo pripravljenih šest hektarjev travnatih površin, a je v petek padal dež in so bila tla preveč razmočena in jih nismo mogli uporabiti.« V nedeljo je bilo nekoliko bolje, saj so obiskovalci lahko parkirali v obrtni coni in se na sejem odpeljali z avtobusom. Kljub temu bodo morali organizatorji KK Komenda zares dobro razmisliti, kam parkirati 20.000 avtomobilov. Tu in tam smo pogrešali informatorje oz. redarje v rumenih brezrokavnikih, hkrati pa povejmo, da člani KK Komenda prireditev izpeljejo prostovoljno. »S prihodkom od sejma organiziramo tri kasaške dirke na leto in vzdržujemo hleve ter sejmišče, saj veste, dirke so vse dražje, saj je sponzorjev vse manj,« nam je za konec povedal Štebe.