NOVO MESTO – Dolenjci se ne dajo. Pretekli vikend je lilo kot iz škafa. Odpravljal sem se že v soboto, a me je dež zadržal doma. V nedeljo ni bilo nič boljše, zato sem poklical prijatelja in ga vprašal, ali naj se sploh odpravim: »Je na sejmu sploh kaj ljudi?« Zasmejal se je: »Eeej, ne moreš verjeti, ljudje se sprehajajo, kot bi sijalo sonce.«
In res, Dolenjcem so očitno vremena vselej jasna, pri vhodu na 19. Gregorjev kmetijski sejem na Grabnu v Novem mestu je bilo živahno kot na kakšnem živinskem sejmu pred stoletjem.
19.000 v dežju
Ljudje so zapuščali sejmišče s polnimi bisagami dobrot, nekdo je pod pazduho nesel traktorski kardan, gospodinja iz mesta je v polivinilasti vrečki nesla štiri kilograme moke. Iz šotora je odzvanjala pesem, razigrana govorica se je mešala vsevprek. Dišalo je po pečenki in klobasah. Otvoritveni kmetijski sejem v Sloveniji je privabil na tisoče obiskovalcev. Lani se je organizator KZ Krka Novo mesto pohvalil, da se je zavrtelo več kot 20.000 ljudi.
»Letos nam jo je malo zagodlo vreme, a vseeno smo privabili 19.000 obiskovalcev,« je povedala Polonca Fakin iz zadruge. Kot sicer zatrjujejo na KZ Krka, so lanskih 14.000 kvadratnih metrov površin še povečali. Razstavljalo je 190 razstavljavcev, cena kvadratnega metra za stojnico ali šotor pa je bila 11 evrov na dan. Manjši obrtniki so za tipski prostor 3 x 3 metre za tri dni plačali 90 evrov. Ponudba je bila zares pestra, občutek smo imeli, da so bile cene še bolj dostopne kot lani. Poleg tega zadružna trgovina še ta teden ohranja sejemske cene.
Manj živali in bogata Dolenjska
Pohvalijo se lahko, da so poželi največje zanimanje razstavljavcev doslej, zaradi navala so že 14 dni pred sejmom nehali sprejemati prijave. Je morda krize konec? Ne! Verjetno smo siti zime in komaj čakamo pomladi in sonca, da se bomo kam sprehodili v lahkotnejših oblačilih. Zelo verjeten razlog je tudi tretji, da je Dolenjska zaradi industrije trenutno najbogatejša pokrajina v Sloveniji. Če imajo delavci službo, imajo tudi kmetje ali polkmetje denar za traktorje in kosilnice.
Presenetilo pa nas je, da je bilo precej manj živali kot lani
Tako nismo videli denimo konj posavcev, čeprav so pasmo razvili doma na Krškem polju. Posavca so resnično ustvarili kar sami kmetje z bolj ali manj načrtovanim križanjem, zato je plod kmetov, podnebja in okolja. Še danes je univerzalni konj, uporaben za ježo, delo na njivi, vleko kočije in za meso. Če danes živine ali konj ne kupujemo po sejmih, pa bi se organizator lahko potrudil in z razstavo velikih avtohtonih živali Dolenjske popestril dan obiskovalcem in zlasti najmlajšim, da ne bi mislili, da je krava vijoličasta.
Šotor malih živali je bil nerazumljivo skrit med stojnicami, komaj smo ga našli. Bilo je nekaj kletk kokoši, par krškopoljskih pujsov, štirje poniji in koze. Tudi kuncev je bilo manj kot lani, čeprav so v teh težkih časih izjemna samooskrbna priložnost, kako poceni priti do mesa.
Na zadrugi so mi pojasnili, da obstoječi hlev ni bil več primeren za razstavo živali, za postavitev novega pa je zmanjkalo časa. Obljubili so, da jih bo naslednje leto spet več na ogled.
Hot dog kmetijske šole
Največ obiska so seveda imeli gostinci, pri katerih ste za deci cvička odšteli 0,80 evra, za špricer 1,30 evra, za vampe ali golaž pet oziroma šest evrov, za klobaso, rebra ali pleskavico podobno. Proti koncu obiska sem zašel k štantu srednje Kmetijske šole Grm, kjer nam je mladenka ponudila paleto jogurtov raznolikega okusa. Zraven so prodajali hot dog po 1,5 evra. Resnično mi ni šlo v glavo, kako se lahko kmetijska šola v Sloveniji ponaša s tako instantno ponudbo. Pa se mi je mladenič na drugi strani pulta zasmejal in dvignil lonec: »To niso hrenovke, to je čisto prava klobasa naše šole, ki smo si jo sami zamislili in jo izdelali.« »Naj pokusim,« sem namignil. Bila je svetla in tanjša, da jo je z lahkoto porinil v kruh in dodal pol žlice domačega ajvarja.
Klobasa je bila blagega okusa
Izvedeli smo, da gre za tradicionalno mesenko, ki so jo včasih izdelali na kolinah: »Pujsa so zjutraj zaklali, popoldne je bila klobasa iz odrezkov narejena,« so nam lepo razložili na stojnici Kmetijske šole Grm.
