ZAVRAČANJE MIGRANTOV

Šefic: Če iz Hrvaške ne bo podatkov, bomo ukrepali tako kot Avstrija

Objavljeno 29. december 2015 16.46 | Posodobljeno 29. december 2015 16.51 | Piše: Mo. S.

Državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic je spregovoril tudi o varnostnem položaju v Sloveniji.

Boštjan Šefic.

LJUBLJANA – »Migracijski tok je še vedno zelo živ, dnevno v Slovenijo pride več kot 4000 migrantov, kakšen dan tudi malenkost manj,« je povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Spregovoril je o avstrijski zavrnitvi migrantov in o varnostnem položaju v Sloveniji.

Avstrijski varnosti organi so dobili nekaj opozoril glede ogroženosti. Obstajajo indici, da bi v Avstriji lahko prišlo do terorističnih napadov, te napovedi pa zadevajo zlasti velika mesta, je poudaril Šefic. Avstrija zato izvaja poostrene ukrepe,image k čemur spada tudi nadzor nad vstopanjem tujcev v Avstrijo. Zavračajo tiste, za katere ne morejo neizpodbitno ugotoviti identitete oziroma države njihovega izvora. Avstrijski varnostni organi so na Karavankah angažirali večje število tolmačev, ki z »jezikovno metodo« preverjajo, ali tujci govorijo resnico o tem, iz katerih držav prihajajo. Doslej je bilo skupaj zavrnjenih 413 migrantov, 200 pa so jih naknadno uspešno izročili avstrijskim organom, je povedal Šefic.

Pri tem gre za izključno ugotavljanje njihove identitete oziroma države izvora. Potrditi želijo verodostojnost njihovih izjav, ne zavračajo pa jih zato, ker prihajajo iz tako imenovanih varnih držav. Sprejemajo namreč tudi tiste, ki prihajajo iz Alžirije, Maroka itn., nekateri pa so ob ponovni predaji avstrijskim organom navedli drugačne podatke o sebi kot prvič, saj se zavedajo, da tisti iz varnih držav težje dobijo status begunca oziroma mednarodno zaščito.

To ni minischengen

V Sloveniji je torej ostalo okoli 200 migrantov. »Ne gre za noben minischengen niti za nobeno posebno izvajanje ukrepov,« je Šefic odgovoril na vprašanje, ali naši severni sosedje s temi ukrepi morda že izvajajo nekakšen minischengen. Avstrija ima povišano stopnjo ogroženosti, kar zadeva zadnje zavrnitve, pa bodo z migranti opravili dodatne razgovore in preverili njihovo identiteto. Ko bodo vse to ugotovili, jih bodo predali Avstriji, kot je tudi dogovorjeno.


Bodo spremenili schengenski zakonik?

Šefic se je pred kratkim sestal tudi z bavarskim notranjim ministrom Joachimom Herrmannom in sklenila sta, da Slovenija vse dejavnosti dobro izvaja in da bistveno prispeva k obvladovanju varnostnih razmer v Evropi. Res pa je, da se v okviru EU želi povečati varnost in okrepiti nadzor na schengenski meji in tu se odpira možnost spremembe 7. člena schengenska zakonika, o čemer bodo odprli intenzivno razpravo. Ta bi predvidevala poleg doslednega nadzora državljanov tretjih držav tudi nadzor državljanov EU, ki imajo danes svobodo gibanja oziroma se preverjajo zgolj na podlagi indikatorjev. 

Če bi prišlo do spremembe tega zakonika, bodo dosledno preverjali vse osebe po vseh evidencah in dokumentih, to pa pomeni, da bo ta kontrola trajala dlje, da bodo na zunanji meji v turističnih sezonah bistveno daljše kolone in podobno. »Takšen nadzor sleherne osebe terja kar nekaj časa,« pravi Šefic in prav o tem je govoril bavarski notranji minister medijem.

Takšen postopek za enega človeka traja kakšno minuto, in če pridejo na mejo polni avtobusi, lahko to traja ker nekaj časa. »To bo velika obremenitev, če do tega pride, pa bo Slovenija morala to obvladati, kakor smo tudi zdajšnji položaj z migracijami,« je bil jasen Šefic.

Sodelovanje s Hrvaško: upajo na spremembe

Kar zadeva Hrvaško, je Slovenija dala pobudo, da bi se dobili z njihovo mejno policijo, pa so jim odgovorili, da ne utegnejo. Uradno jih bodo še enkrat pozvali na delovni sestanek, ker menijo, da se je treba dogovoriti o marsičem. »Če bomo ugotovili, da tudi iz Hrvaške ne dobimo ustreznih podatkov, bomo tudi mi izvajali podobne ukrepe kot Avstrija. Ampak to je stvar dogovora, in ko bo na Hrvaškem postavljena nova ekipa, bo to, upam, nekoliko lažje,« je povedal Šefic.

Ogroženost Slovenije

»Slovenija po naših informacijah ni neposredno ogrožena, kljub temu pa izvaja vse potrebne ukrepe za varnost,« je dodal. Policija sodeluje tudi s tujimi varnostnimi organi, za zdaj pa indicev, da bi bila Slovenija ogrožena, nimajo. A to še ne pomeni, da ni treba biti pripravljen. Pripravljeni so tudi na varovanje decembrskih prireditev: »Vse operativne enote so dobile ustrezna navodila in bodo varovanje prilagodile okoliščinam.« Gre za operativno nalogo policije, seveda pa so varnostni organi pozorni na vse, saj so razmere, ki zadevajo sosednje države, pomembne tudi za nas.

Deli s prijatelji