Sredina julija je prinesla težko pričakovano ohladitev in neželene nalive, neurja z vetrom in s točo. Enajstega in dvanajstega julija je širše območje Slovenije doseglo močno nevihtno dogajanje z neurji, nalivi s točo in močnim vetrom.
Sodomsko vreme
Nevihtni oblaki so se najprej zgrnili nad severovzhod države, naslednji dan pa se je nevihtno delovanje selilo na severozahod. V občini Puconci v Prekmurju je padala toča debeline oreha, v občini Cankova in Šentilj je veter podiral drevesa in razmetaval strešnike, nekaj kleti je bilo poplavljenih. Zaradi močnih nalivov s točo so morali gasilci posredovati tudi na Gorenjskem in v delu Štajerske ter na Ilirskobistriškem. Dvanajstega julija je bilo burno na območju osrednje Slovenije, Gorenjske in v Posočju. Ocenjujejo, da je neurje povzročilo za več milijonov evrov škode na vozilih in objektih. Večina te, predvsem na Gorenjskem in v Posočju, je nastala zaradi vdora meteorne vode v objekte, padlih dreves in toče. Hladna fronta je prinesla nevihte in obilne padavine za konec tedna, 14. in 15. julija, predvsem v severni del države, od Gorenjske čez Koroško do Štajerske, oplazila pa je tudi Ljubljansko kotlino. To je povzročilo močnejši porast hudournikov in manjših rek na območjih severozahodne, severne, severovzhodne in osrednje Slovenije. Sodomsko vreme pa najbolj vpliva na rastline na prostem.
Kaj je toča?
Toča so ledena zrna, ki nastajajo v razvitih oblakih vertikalnega razvoja (konvektivnih oblakih) in včasih padejo na tla. V Sloveniji se pojavi vsako leto, navadno med poletnimi nevihtami, in je časovno ter krajevno zelo omejena. Ker je dogajanje v ozračju nelinearno, nevihtni oblaki pa imajo sorazmerno majhne dimenzije, je njihovo obnašanje precej nepredvidljivo. Njihovo pojavljanje predvidimo z matematično-fizikalnimi modeli. Razvoj nevihtnih oblakov in pojave toče spremljajo z meteorološkim radarjem.
Kako nastane ledeno zrno?
Nekatere zemeljske površine sonce močneje segreje kot druge. Zrak nad njimi se ogreje bolj kot zrak v okolici. Ta se zredči in se začne zaradi vzgona dvigovati. Ko pride do območja nižjega zračnega tlaka, se razteza in ohlaja. Dviguje se, vse dokler je njegova temperatura višja od temperature okolice. Na višini se vzgornik oziroma navzgor usmerjeni tok zraka ohladi. Vodna para se začne v njem zgoščevati v oblačne kapljice, ki so zelo drobne, in tok jih nosi s seboj. Pri kondenzaciji se sprošča toplota in vzgornik se zato z višino ohlaja počasneje, kot bi se sicer. Oblačne kapljice v njem zaradi kondenzacije rastejo, hkrati pa se ohlajajo. Pri temperaturah, ki so pod 0 °C, se para kondenzira v ledene delce. Zato se v zgornjem delu vzgornika pojavijo posamezni ledeni kristalčki. Ko se dovolj odebelijo, jih vzgornik ne more več dvigovati; najprej začnejo lebdeti v njem, nato pa padati proti tlom. Pri tem trkajo s kapljicami, potujočimi navzgor, in se močno odebelijo. Nastanejo ledena zrna.
Koruza v obdobju največje porabe vode
Koruza največ vode potrebuje v obdobju od cvetenja do mlečne zrelosti. Sicer ima nizek transpiracijski koeficient, ker pa lahko daje izjemno visoke pridelke suhe snovi, so njene potrebe po vodi sorazmerno velike. Za pridelek 10 ton zrnja na hektar koruza porabi vsaj 7000 ton vode, pri čemer nista upoštevani evaporacija in odcedna voda. Ali povedano drugače, ena rastlina v svoji 200-dnevni rasti od zasaditve do žetve porabi v povprečju 3,5 litra do 4 litrov vode na dan.
Porabo vode povečujejo visoke temperature, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih, in nizka zračna vlažnost. Na lahkih peščenih tleh je suša letos že pustila posledice na koruznih rastlinah. Po prvih ocenah strokovnih kmetijskih svetovalnih služb je škoda največja na ptujskem in ormoškem območju ter v Pomurju in na Dolenjskem. Vročina in poškodbe zaradi pomanjkanja vode so odvisne od tega, na kateri stopnji rasti je rastlina, ko nastane sušni stres. Najbolj kritično je obdobje metličenja, svilanja in oploditve, ki lahko traja tudi 20 dni.
Od vremenskih do sončevih neviht
Sonce je še vedno zelo dejavno in 12. julija 2012 so znova nastale sončne nevihte. To je izbruh energije in snovi, ki se oddalji od Sonca, nekaj pa se je usmeri proti Zemlji. Večinoma se zgodijo v bližini sončnih peg. To so območja na površini Sonca, ki jih zaznamuje močna magnetna aktivnost, ki zadržuje prenašanje toplote. Zaradi tega nastanejo območja nižje temperature, ki so z Zemlje vidna kot črne pege.
Sončeva aktivnost se spreminja s periodo enajstih let. Še v letu 2009 je bilo skoraj povsem neaktivno. Leta 1972 je velika solarna nevihta povzročila izpad telefonskih povezav v ameriški zvezni državi Ilinois, leta 1989 pa izpad elektrike v provinci Quebec v Kanadi. Takrat je v hladni zimski noči brez elektrike ostalo okoli šest milijonov ljudi. Leta 2003 je v ameriški zvezni državi Ohio odpovedala ena elektrarna, kar pa je povzročilo težave še na sto drugih, zaradi česar je bilo 50 milijonov ljudi štiri dni brez elektrike, škoda pa je znašala med štiri in šest milijardami evrov. Astronavti na Mednarodni vesoljski postaji so se morali takrat zaradi nevihte, ki je poškodovala senzorje na postaji, skriti globlje v notranjost objekta. Pretekle študije so nakazale tudi na povezanost vremena in podnebja na Zemlji z nevihtami na Soncu.
Sveta Marjeta (20. julij) grom in strelo obeta
V našem jeziku Marjeta pomeni biser, zato poznamo tudi ime Biserka, iz njega prav tako izhaja Marina. Po legendi naj bi bila hčerka poganskega svečenika v Antiohiji. Ko je očetu povedala, da jo je dojilja vzgojila v krščanski veri, jo je zasovražil. Mučili so jo in vrgli v ječo, kjer jo je strašil hudič v podobi zmaja. Umrla je mučeniške smrti. Časte jo kot zaščitnico rokodelcev, popotnikov, zlasti pa velja za veliko priprošnjico kmetov, ko se v vročih poletnih dneh bliža nevihta. To naj bi bil tisti zmaj, ki ga ima na upodobitvah sv. Marjeta na verigi, s katere ga včasih spusti. Kot priprošnjico jo častijo v skupini štirinajstih pomočnikov v sili.
Napoved
Vreme v sosednji Avstriji je zahtevalo svoj vodni davek. Mura se na srečo umirja. V sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Burja bo oslabela. V četrtek bo že več sončnega vremena, vendar bodo popoldne še krajevne plohe ali nevihte.
| Koruzni hrošč (Diabrotica virgifera virgifera Le conte) Koruzni hrošč je eden najhujših škodljivcev tega žita, saj lahko pridelek zmanjša za 10 do 30, po nekaterih podatkih tudi do 50 in več odstotkov. Najpomembnejši in najagresivnejši stadij koruznega hrošča je ličinka, ki živi v tleh in se prehranjuje s koreninjem različnih rastlin gostiteljic, najpomembnejša pa je vsekakor koruza. Prezimi v stadiju jajčeca v tleh, konec maja se začnejo izlegati ličinke, ki začnejo objedati koreninske laske nato se zavrtajo v korenine. Te porjavijo in so objedene vse do koreninske osnove. S tem ličinke naredijo največjo škodo, zmanjša se mehanska trdnost koruze. Ne dobi dovolj vode in hranil, nastanejo tako imenovani gosji vratovi, zaradi česar v prvem vetru ali neurju poleže. Polegle rastline ne oblikujejo normalnih storžev. Odrasli hrošči se začnejo pojavljati julija, ko koruza cveti, strgajo njene liste (podobno, kot to naredi rdeči žitni strgač na žitu) in objedajo koruzne laske na storžu. Glavna oblika boja proti temu škodljivcu je kolobarjenje. |
