Te dni se v Štanjelu na Krasu o čebelah govori še precej več kot po navadi. Posvečena jim je velika razstava Ohranimo čebele v gradu in obnovljen že pozabljeni čebelnjak, ki ga je pod Kobdiljskim stolpom pred osemdesetimi leti postavil arhitekt in tedanji župan Maks Fabiani.
Zanimivo in poučno razstavo o čebelah in čebelarski tradiciji na Slovenskem, ki je bila najprej postavljena na Ljubljanskem gradu, so s sodelovanjem Čebelarske zveze Slovenije, čebelarskega muzeja Radovljica, Goriškega muzeja, Društva čebelarjev iz Sežane in številnih posameznikov pripravili še v Štanjelu, kjer je pridobila tudi nekaj primorskega, zlasti kraškega pridiha. In kot prvi večji projekt Polone Abram, nove direktorice Javnega zavoda Komenski Kras, in njenih sodelavcev tudi širše zaznamovala Štanjel in okolico.
Zasadili tudi medovite rastline
V stolpu Na vratih, delu nekdanjega vaškega obzidja, ki gleda proti Kobdilju, je na ogled razstava najboljših fotografij 1. fotografskega natečaja Čebelarskega konzorcija za tržaško pokrajino na temo Čebela in med. Na pobočju pod stolpom so pred nekaj dnevi slovesno izročili namenu nov čebelnjak, ki so ga na pobudo štanjelskega čebelarja Jožefa Švaglja postavili na temeljih nekdanjega domovanja čebel. Pred čebelnjakom in v znamenitem Ferrarijevem oziroma Fabianijevem vrtu so zasadili nekaj gredic s kraškim šetrajem, kosmatinčkom, materino dušico, laškim smiljem, kaduljo, janeževim ožepom in drugimi medovitimi rastlinami, ki dajejo različnim vrstam medu značilen vonj in okus.
Jožef Švagelj, najzaslužnejši za ponovno postavitev čebelnjaka, je kot njegov skrbnik poskrbel tudi za oživitev nove pridobitve. V čebelnjak je naselil nekaj mladih čebeljih družin, da so se privadile na novo okolje, preden si jih je prišla ogledovat množica občudovalcev.
Švagelj je imel ta čebelnjak nekje v podzavesti, v spominih na očetove pripovedi o dogajanju v Štanjelu med svetovnima vojnama. Ko je odkopal temelje pod obzidjem, je dobil odgovor na vprašanje, zakaj je čebelnjak izginil iz kolektivnega spomina. Ugotovil je, da ni bil zidan iz kamna, ampak s polno klasično opeko, in se »v mislih vživel v skrbi vaščanov, ki so se leta 1945 vračali iz begunstva na svoje poškodovane domove, ki jih je bilo treba usposobiti za bivanje. Zaradi lahko dostopnega gradbenega materiala v čebelnjaku, ki ga je takrat primanjkovalo, je postal lahek plen domačinov. S korci z njegove strehe so zakrpali svoje strehe, polno opeko pa so morda uporabili za obnovo porušenih dimnikov. Fabianijev čebelnjak je ostal samo v sledeh v zidani škarpi, pa še te je zarasel bršljan. Temelje pa so prekrili z zemljo za zelenjavni vrt.«
Trije tematski sklopi
Razstava Ohranimo čebele, postavljena po zamisli etnologinje Tite Porenta iz Čebelarskega muzeja, ima v treh prostorih tri tematske sklope. Prvi prikazuje razvrstitev čebel in njihovo razširjenost, biologijo medonosne čebele, domače kranjske sivke, njen način življenja in izjemen pomen za človeka. Drugi del govori o čebelarstvu kot pomembni gospodarski dejavnosti, tretji pa je z različnimi panji, čebelarskimi pripomočki in drugimi rečmi, tudi iz zbirk Jožefa Švaglja in še nekaterih primorskih čebelarjev oziroma njihovih naslednikov posvečen nesnovni kulturni dediščini čebelarske tradicije.
Razstava v Štanjelu bo na ogled do 15. novembra. Ker spada tudi v krog prireditev festivala Kraška gmajna med 6. in 16. julijem, ki poleg komenske vključuje še druge kraške občine, jo spremlja vrsta zanimivih dogodkov, tudi dva, povezana s čebelami: včeraj je bilo v Bunčetovi domačiji v Dutovljah predavanje dr. Andreja Gogale, našega najboljšega poznavalca žuželk, posebno čebel, z naslovom Prezrte čebele, pojutrišnjem, v nedeljo, ob 15. uri, pa bo po razstavi Ohranimo čebele vodila njena avtorica Tita Porenta.