LJUBLJANA – Informacijska pooblaščenka (IP) Mojca Prelesnik je razkrila, da je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) od Uprave Republike Slovenije za javna plačila (UJP) vrsto let pridobivala podatke o transakcijskih računih tako rekoč vseh državljank in državljanov. Ne, ne samo tistih, ki jih je KPK glede na svojo vlogo pristojen (dolžen) obravnavati. UJP podatkov o vašem transakcijskem računu namreč ni KPK posredoval zgolj takrat, ko ste od države prejeli neko izplačilo ali nakazilo (pokojnino, neko odškodnino ipd.), marveč vsakič, ko ste izpolnili svojo zakonsko obveznost, denimo plačali davek.
»Glede na to, da je KPK prek UJP do teh podatkov dostopal v vsem preteklem desetletnem obdobju ter da jih je zbiral in hranil do konca leta 2015, je nedvomno utemeljeno mogoče sklepati, da je v tem času pridobil podatke o transakcijskih računih velike večine, skoraj vseh državljank in državljanov. Posredovanju svojega transakcijskega računa KPK bi se posameznik lahko izognil kvečjemu v primeru, če v več kot desetih letih od države ne bi prejel niti evra ter državi tudi ne bi plačal niti evra davka ali drugih dajatev,« je bobu bob rekla Prelesnikova.
O hruškah namesto o jabolkih
No, da se je KPK sčasoma – četudi tega še vedno noče priznati – zavedel nezakonitosti svojega početja, nam pove dejstvo, da je nazadnje v celoti upošteval inšpekcijsko odločbo IP ter nehal splošno in neselektivno pridobivati podatke o transakcijskih računih. Iz svojih podatkovnih baz je izbrisal tudi vse nezakonito pridobljene številke transakcijskih računov, z UJP pa sklenil nov sporazum o izmenjavi podatkov.
Vendar pa? Vendar pa predsednik KPK Boris Štefanec še kar poskuša pozornost javnosti preusmeriti z jabolk na hruške, saj trdi, da bi bila nujna oziroma celo neizbežna posledica upoštevanja odločbe IP glede transakcijskih računov predvsem ugasnitev Supervizorja. A to ne drži. Informacijska pooblaščenka ni ne z odločbo ne s sporočili za javnost predlagala ničesar takega, kar bi lahko ogrožalo obstoj Supervizorja. Prelesnikova se niti posredno ni zavzela za ugasnitev Supervizorja. Predsednik KPK pa kljub temu ponavlja, da bi morebitno upoštevanje odločbe informacijske pooblaščenke in brisanje podatkov, za hranjenje katerih KPK ni imel zakonite podlage, nujno imeli za posledico »bistveno manjšo učinkovitost odziva družbe na zaznane anomalije pri porabi javnih sredstev«. Zakaj, kako? Ker naj bi se za skrbjo IP za varovanje zasebnosti skrival poskus zmanjševanja transparentnosti delovanja javnega sektorja. Mogoče pa je res že skrajni čas, da vlada in državni zbor razmislita o predčasni zamenjavi zdajšnjega senata KPK.
| Zasluge ima tudi Klemenčič Informacijska pooblaščenka opozarja, da poskušata KPK in njegov predsednik z zavajajočo interpretacijo dejstev preusmeriti pozornost z bistva problema. Bistvo problema je namreč to, da je Komisija za preprečevanje korupcije svojčas – že takrat, ko jo je še vodil zdajšnji pravosodni minister mag. Goran Klemenčič! – samovoljno začela zbirati osebne podatke o skoraj vseh državljanih, namesto da bi obravnavala in reševala zadeve, za katere je zares pristojna: »Čemu je KPK potreboval podatke o transakcijskih računih tako rekoč vseh državljanov, ni znano, saj KPK ves čas postopka, v katerem se je to preverjalo, ni znal pojasniti, za kaj potrebuje te podatke. Nesporno pa je, da KPK teh podatkov ni potreboval za delovanje aplikacije Supervizor, kot to zdaj zavajajoče trdi predsednik Boris Štefanec v svojih izjavah.« |
